Optika za strele na daljše razdalje 4. del - zaključek

Dolgi strel s spremembo točke merjenja

Drugi, prav tako pogost način upoštevanje padca krogle pri strelih na daljše razdalje je sprememba točke merjenja. Za slednje mora biti strelni daljnogled opremljen z namerilnim križem, ki ima pod običajno točko merjenja v sredini vidnega polja še dodatne črte ali pike za merjenje. Takšni namerilni križi so uporabni, kadar so nameščeni v prvi goriščni ravnini, saj se takrat razmiki med različnimi točkami namerilnega križa pri različnih povečavah ne spreminjajo.

Z uporabo balističnega računalnika (kalkulatorja) je zanje  preprosto določiti, katera namerilna točka je primerna za posamezno razdaljo, kot to prikazuje slika 5. Mnogi proizvajalci v zadnjem času takšne namerilne križe ponujajo tudi v strelnih daljnogledih v drugi goriščni ravnini. Pri takšnih strelnih daljnogledih so razmiki med posameznimi točkami v namerilnem križu različni pri različnih povečavah in so zato zelo omejeno uporabni. Verjetno je dejansko namen takšnih strelnih daljnogledov bolj zaradi boljše prodaje kot pa praktične uporabnosti.

Zaključek in priporočila

Obsežno besedilo tega prispevka že samo po sebi dokazuje, kako zahtevno je natančno streljati na daljše razdalje. Lovska etika pa nam pri tem postavlja še mnogo višja merila in prav je, da se vsak med nami pred zahtevnim strelom dobro prepriča, da bo le ta tudi uspešen in ali je sploh nujen! Seveda velja tudi, da lahko izkušen strelec s sodobno opremo upleni divjad na mnogo daljše razdalje, kot je bilo to mogoče pred desetletji. »Obvezna« oprema za dolge strele je:

• laserski daljinomer z merilnikom naklona,
• balistični računalnik (kalkulator) oziroma znana balistična krivulja leta krogle,
• strelni daljnogled z balistično kupolo (priporočljivo s »kliki« 1cm/100m).

Brez naštete opreme so streli na daljše razdalje mnogokrat izstreljeni bolj »na slepo« (neodgovorno) kot pa premišljeni in natančni. Strelčev izkušnje so enako pomembne kot sodobna oprema; oboje pa se dopolnjuje. Za ponovljive natančne strele, daljše od 200 metrov najprej, je treba najprej veliko vaditi streljanje na tarčo. Najprej je namreč treba že na 100 metrov redno zadevati 27 ali več krogov od 30 možnih, da pozneje z vadbo lahko napredujemo tudi na daljših razdaljah. Šele pozneje se izkušeni strelci lahko odločajo za daljše strele tudi na lovu. Nikoli namreč ne bi smeli podcenjevati zahtevnosti takšnih strelov ali precenjevati svojih sposobnosti; divjad mora namreč pasti v ognju!

Konec članka

Teodor Štimec
www.optik-trade.si
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

Slika 1: Balistična krivulja leta/poti krogle (v rdeči barvi) in črta merjenja s strelnim daljnogledom (v modri barvi). Obe liniji se sekata pri 100 metrih, kar je v tem primeru razdalja »pristrelitve« puške.

Slika 2: Prva skupina treh strelov je bila oddana z oddaljenosti 100 metrov, druga z 200 metrov in tretja s 300 metrov. V vseh primerih je bila točka merjenja zadetka iz središča tarče. S tarče je prav tako mogoče videti, da ima krogla (6,5 x 47; 9 g) precej padca, a tudi na daljših razdaljah ohranja za lov zadovoljivo natančnost.

Slika 3: Na sliki naklon merjenja znaša približno 45 stopinj, zato mora  strelec pri padcu krogle pod linijo merjenja upoštevati vodoravno razdaljo do tarče (245 metrov) in ne dejanske razdalje do tarče (350 metrov).

Slika 4: V zgornji vrsti so prikazni tipi kupol na strelnih daljnogledih, in sicer a) pokrite kupole, b) športne kupole in c) taktične kupole. V spodnji vrsti sta prikazana oba tipa lovskih balističnih kupol, in sicer d) z zamenljivimi obroči z oznakami  in e) z nastavljivimi razmiki.

Slika 5: Izpis iz balistične programske opreme Strelok na pametnem telefonu. Na namerilnem križu, nameščenem v prvi goriščni ravnini, so označene razdalje, pri katerih je mogoče uporabiti posamezno namerilno točko.