Že kot otrok sem rada risala.

Starši pa tega niso odobravali. Njihovo mnenje je bilo, da se edino s trdim delom preživi. Umetniki in slikarji pa so samo ljudje, ki ne znejo delati. Otrok se mora prilagoditi staršem, zato sem opustila vsakršno misel na slikanje.

Vitove karikature, portreti in slike iz narave

Vse besede o Vitu Šuligoju bi lahko enostavno in hitro odrinili na stran, češ »saj o njemu največ povedo njegove slike.« Pa ni povsem tako. Vito je namreč zanimiva in večplastna oseba, ki jo vedno znova spoznavaš in ji ne prideš kmalu do konca. Včasih bolj resen in drugič popolno nasprotje resnosti, tako kot njegovo ustvarjanje. Karikature, ki jih riše za lovske prijatelje in tiste ki že dolga leta krasijo rubriko s šalami v Nedeljskem dnevniku, kažejo na njegovo manj resno, zajebantsko stran.

Bogdan Breznik, slikar iz dolenjskega, član LD Trebnje

Likovne rešitve, ki jih Breznik uporablja ne glede na izbran motiv, se v izhodiščih sicer vedno gibljejo v realističnih okvirih, a se pod težo občutij in bliskovitega odziva zabrišejo v barvne impresije in ekspresije. Slika v glavnem v tehniki olja ali akrila na platno, kar mu nudi veliko izraznih možnosti: večplastnost, prosojnost, svežino, mehkobo in jasnost barv. Značilne in hkrati razpoznavne barve - kot so zemeljske, rdeče, oranžne, rumene, zelene in modre so prepojene s svetlobo, sočnostjo in vitalnostjo, s toploto in žarenjem ali pa v nasprotju, s hladnimi tonsko učinkovitimi kombinacijami pastelnih ali temnejših fragmentov.

Mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo.

S temi besedami je Anton Komat predstavljen v reviji Mladina. Nedvomno naš lovski sotovariš s svojimi deli in dejavnostjo pušča pečat v našem prostoru in širše pri vseh, ki spoznavamo, da je zdravo okolje bistvenega pomena za naš obstoj. Lovci, ki se razglašamo za naravovarstvenike, smo med prvimi, ki bi morali resno prisluhniti njegovim opozorilom o uničevanju našega edinega planeta.

Blaž Krže, podpredsednik Federacije zvez za lovstvo in varstvo divjadi v EU

Blaž Krže je lovec z velikim srcem, med lovci pa velja za pravo legendo. Ljubi naravo, živali in lov, hkrati pa priznava, da je v njegovem srcu prostor tudi za tiste, ki lovu nasprotujejo. Med pripovedovanjem se zatopi v svoje misli, lovske izkušnje ga vodijo iz teme v temo, a hkrati ostaja trdno na tleh.

Srečala sva se pred desetimi leti na UP alpskih brak jazbečarjev na Ponikvi pri Šentjurju.

«Naseden« možak, strogega pogleda, postava je dajala videz izkušenega vodnika lovskih psov. Ko pa sva spregovorila na njegovo pobudo in je bil vzpostavljen kontakt «posluš«, debata o kinologiji steče v nedogled…