Anton Komat, ekološki ombudsman
Mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo.
S temi besedami je Anton Komat predstavljen v reviji Mladina. Nedvomno naš lovski sotovariš s svojimi deli in dejavnostjo pušča pečat v našem prostoru in širše pri vseh, ki spoznavamo, da je zdravo okolje bistvenega pomena za naš obstoj. Lovci, ki se razglašamo za naravovarstvenike, smo med prvimi, ki bi morali resno prisluhniti njegovim opozorilom o uničevanju našega edinega planeta.
Z Antonom smo se dogovorili za sodelovanje in dovolil nam je objavljanje njegovih del. V nadaljevanjih bomo nizali njegove eseje in povezave na ostala dela in tako skušali obujati našo vest in informirati vse tiste, ki človekovega ubijanja narave še ne prepoznavajo.
Anton je zgodnje otroštvo je preživel na bregovih Glinščice pod Rožnikom, nakar so so se preselili na rob Ljubljanskega Barja, kjer je še poglobil svoj stik z divjino. To ga je zaznamovalo za vse življenje. Kot deček si je vedno želel postati raziskovalec, čeprav ni točno vedel katere vrste, saj ga je zanimalo prav vse. Po maturi se je vpisal na študij medicine, čeprav ga je radovednost gnala tudi na področje biologije, geologije in fizike. Medicina ni izpolnila njegovih pričakovanj, zato jo je opustil v 2. letniku in se zaposlil. Po vojaščini se je šolal ob delu in kasneje odšel v tujino. V dobrem desetletju je prepotoval Bližnji in Srednji vzhod, Egipt in Rusijo, kjer je prišel v stik s starodavnimi civilizacijami Mezopotamije in Nila ter hkrati študiral zgodovino, filozofijo in religije Vzhoda. Večletni stik z Orientom mu je prinesel drugo veliko izkušnjo in odločitev. Kljub donosni službi vodje projektov se je odločil za pot svobodnjaka. Tako je leta 1992 postal samozaposlen v svobodnem poklicu. Od takrat deluje kot pisec, publicist, predavatelj in aktivist.
Je avtor preko 500 samostojnih člankov v poljudnoznanstvenih in popularnih revijah in predavatelj v programih Zavoda za šolstvo RS, Sodeluje v projektih Ekošol in predava v programu Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, od leta 1996 je stalni član Medresorne komisije za kemično in biološko varnost RS, od leta 2004 pa član mednarodne zveze pisateljev PEN CLUB International in še mnogo.
Pri njegovih dokumentarno filmskih dejavnostih sledimo rdečo nit vode, ki preko prehranske verige in vremena prenaša vso „dodano vrednost“, ki jo ustvarja človek s strupi v imenu napredka in civilizacije:
-
Scenarist in strokovni sodelavec TV serije v sedmih delih Kako zelena je moja dolina (Gorenjska TV, 1998/2000)
-
Strokovni sodelavec filmov TV SLO iz serije Dosje: Slovenske vode v kozarcu (1997) in Voda (2000)
-
Scenarist in sovoditelj serije štirih TV filmov z naslovom Zadnji problem človeške vrste (TV Pika, 2004)
-
Scenarist in sovoditelj serije 14 TV filmov Slovenski vodni krog (TVSLO, 2004/2005)
-
Scenarist, redaktor in pripovedovalec v filmih TVSLO Vse poti vodijo k vodi (2006)
-
Scenarist, redaktor in pripovedovalec v filmih TVSLO Potovanja rastlin (2006)
-
Scenarist, redaktor in voditelj serije 20 TV filmov TVSLO: Gozdovi Slovenije (2007/2011). Trenutno (2010) jih je posnetih pet.
Nekaj njegovih knjig:
-
Pesticidi, ubijalci življenja (1995), (Tangram), (COBISS)
-
Dragonja sourednik in soavtor knjige (1999), (Capris, društvo za oživljanje starega Kopra), (COBISS)
-
Zaton Prometejeve dobe (2000), (Študentska založba) (COBISS)
-
Onkraj bregov Velike reke (2004), (samozaložba) (COBISS)
-
avtor pravljice Narava moja prijateljica v zbirki Kresnica na dlani (2005), (Jasa), (COBISS)
-
Dinozavri (2007), (Mladinska knjiga), (COBISS)
-
Simbiotski človek (2008), (samozaložba), (COBISS)
-
soavtor knjige ekoloških esejev za otroke Zemlja ima srce (2009), (Jasa),(COBISS)
-
Umetnost preživetja (2009), (samozaložba),(COBISS)
-
V zrcalu narave : Fridine zgodbe (2010), (samozaložba), (COBISS)
-
Varuhi Vrbovega Loga (2011), (samozaložba), (COBISS)
Vir: Mladina, Wikipedija