Bogdan Breznik
Bogdan Breznik, slikar iz dolenjskega, član LD Trebnje
Likovne rešitve, ki jih Breznik uporablja ne glede na izbran motiv, se v izhodiščih sicer vedno gibljejo v realističnih okvirih, a se pod težo občutij in bliskovitega odziva zabrišejo v barvne impresije in ekspresije. Slika v glavnem v tehniki olja ali akrila na platno, kar mu nudi veliko izraznih možnosti: večplastnost, prosojnost, svežino, mehkobo in jasnost barv. Značilne in hkrati razpoznavne barve - kot so zemeljske, rdeče, oranžne, rumene, zelene in modre so prepojene s svetlobo, sočnostjo in vitalnostjo, s toploto in žarenjem ali pa v nasprotju, s hladnimi tonsko učinkovitimi kombinacijami pastelnih ali temnejših fragmentov.
Slikar o sebi:
Svojo likovno pot sem začel v Likovnem društvu Vladimir Lamut Novo mesto leta 1983, od leta 1986 pa sem član likovne sekcije KUD dr. Lojz Kraigher pri UKC in MF Ljubljana in likovnega društva Rajko Slapernik Ljubljana. S slikarstvom in ilustracijo se ukvarjam več kot 35 let. Slikam v slikarski tehniki olje in akril na platno. Na moji slikarski poti so me spremljali dobri prijatelji in mentorji znani slovenski akademski slikarji Leon Koporc, Savo Sovre, Alojz Zavolovšek, France Slana, Veljko Toman, Marjan Zaletel in Janez Kovačič. Z njimi sem se srečeval na slikarskih izobraževanjih in kolonijah, kjer sem imel enkratno priložnost, da si na najbolj neposreden način pridobim manjkajoča znanja in izkušnje. Moja slikarska dela so nastajala tudi pod budnim očesom umetnostnega kritika prof. dr. Mirka Juterška, kar je utrjevalo mojo slikarsko prepoznavnost. Skupno imam 21 samostojnih razstav in 68 skupinskih razstav doma in v tujini. Ilustriral sem zgodovinski roman Uskoška princesa , ki je izšel v treh delih in celotno zbirko anekdot in prigod znanega dolenjskega publicista in pisatelja Slavka Dokla. Likovno sem opremil tudi literarno delo V objemu letnih časov pisatelja Franceta Režuna. Vsa knjižna dela imajo zgodovinsko etnografski pomen za Dolenjsko.
O svoji umetnosti želim povedati:
Pri slikanju sledim svoji lastni slikarski opredelitvi in prisegam na dragocenost lastnih izkušenj skozi vestno delo. Nimam izrazitih vzornikov, vendar me je vedno zanimalo realistično slikarstvo z pridihom impresionizma. Ker sledim svojemu videnju narave je moj pristop sproščen. Na mojih slikah v ospredje prihaja risba. Z barvnim modeliranjem v obliki obrisov predmetov v ozadju in barvnim ritmom skušam v slike vnesti perspektivo in stvarnost.
Kako nastane umetniško delo:
Sliko naslikam po svoji lastni zamisli in navdihu, lahko pa jo naslikam po želji naročnika. V podporo mi je tudi slikovni fotografski material, ki ga dopolnim z svojo fantazijo. Po želji naročnika slikam motive tudi na druge podlage kot so les, keramika, steklo in zid. Tudi velikost in okvir slike sta stvar dogovora.
Kontakt: 040/760994
Polona Škodič, umetnostna zgodovinarka o slikarju:
Bogdan Breznik likovno ustvarja že več kot petintrideset let. Umestil se je med vidnejše ljubiteljske slikarje, prepoznaven pa je postal tudi v širšem slovenskem prostoru. Svojo likovno dejavnost je začel v Likovnem društvu Vladimir Lamut Novo mesto leta 1983. Poleg poklicne poti je dvanajst let namenil poučevanju likovnih in oblikovalskih vsebin. Od leta 1986 je član likovne sekcije KUD dr. Lojz Kraigher pri UKC in MF Ljubljana in član likovnega društva Rajko Slapernik iz Ljubljani. Dinamična je bila tudi njegova razstavna dejavnost doma in na tujem. Ilustriral je zgodovinski roman Uskoška princesa , ki je izšel v treh delih in celotno zbirko anekdot in prigod znanega dolenjskega publicista in pisatelja Slavka Dokla. Likovno je opremil tudi literarno delo V objemu letnih časov pisatelja Franceta Režuna. Vsa knjižna dela imajo zgodovinsko etnografski pomen za Dolenjsko.
Bogdan Breznik je kulturno javnost kot tudi kritiške kroge s svojim slikarstvom nemalokrat presenetil, saj o značaju in uspešnosti njegovega slikanja največ pove njegova izmojstrena roka in velik občutek za podajanje likovne snovi. Da namreč vedeti, da ne slika samo z velikim veseljem in navdušenjem, temveč tudi s poglobljenim likovnim prizadevanjem. Vrsto let je slikarski talent brusil in nadgrajeval tudi s strokovnim pridobivanjem znanja. Njegovo osebno slikarsko rast in pripoved je gotovo pomenljivo zaznamovala slikovita rodna pokrajina s svojo bogato naravno, etnološko in kulturno dediščino. Med ostalimi tematikami pa se ni nič manj uspešno izkazal tudi v slikanju živalske figuralike, ki je ves čas priljubljena vsebina, predvsem živali v naravnem okolju.
Kmalu lahko ugotovimo, da je Breznikova ustvarjalnost tematsko razgibana, pripovedno živahna in usmerjena predvsem v tradicionalne krajinske motive, kot tudi v druge figuralne motive. Narava in z njo lepota slovenske dežele mu je že davno globoko prirasla k srcu, bodisi kot zgodovinski spomin ali kot trenutna impresija. Kot dojemljiv opazovalec je z veliko mero vztrajnosti in ustvarjalne energije prišel do mnogih spoznanj; tudi do tistega, ki mu je narekovalo, da vsaka upodobitev ni zgolj le odslikava stvarnosti, temveč da ima vsaka svoj življenjski utrip, izraz in sporočilo. Kot pravi, - pri slikanju sledi svoji slikarski opredelitvi in prisega na dragocenost lastnih izkušenj skozi vestno delo. Nima izrazitih vzornikov, vendar ga je vedno zanimalo realistično slikarstvo s pridihom impresionizma. Ker sledi svojemu videnju narave, je pristop spontan. V ospredje prihaja obvladovanje risbe. Z barvnim modeliranjem v obliki obrisov predmetov v ozadju in barvnim ritmom skuša v upodobitve vnesti perspektivo in stvarnost.
Likovne rešitve, ki jih uporablja ne glede na izbran motiv, se v izhodiščih sicer vedno gibljejo v realističnih okvirih, a se pod težo občutij in bliskovitega odziva zabrišejo v barvne impresije in ekspresije. Slika v glavnem v tehniki olja ali akrila na platno, kar mu nudi veliko izraznih možnosti: večplastnost, prosojnost, svežino, mehkobo in jasnost barv. Občutek za izbor barv, gradnjo kompozicije in podajanje slikarske snovi je sproščen in podvržen lastni iniciativi. Smisel za interpretacijo izbranega motiva je prepričljiv in slikarsko dovršen. Oblike neposredno modelira z dinamični nanosi barve. Z ostrino in čistostjo poteze ter bogato tonsko lestvico upodobitve zaživijo v polni plastičnosti. Poteze čopiča so lahko mestoma drobne in mehke, a večkrat izrazite in hitre. Značilne in hkrati razpoznavne barve - kot so zemeljske, rdeče, oranžne, rumene, zelene in modre so prepojene s svetlobo, sočnostjo in vitalnostjo, s toploto in žarenjem ali pa v nasprotju, s hladnimi tonsko učinkovitimi kombinacijami pastelnih ali temnejših fragmentov. Čar narave in njenih bitij avtor odkriva v igri letnih časov. Ravno zaradi barvnih preobražanj, vremenskih sprememb in vdora svetlobe so mu krajine vselej izziv. Stavbna arhitektura in mnogi drugi zgodovinski motivi značilnih pokrajinskih vedut ga vabijo k odzivu. Iz slik izžarevata notranji temperament in energija, v nenehnem prepletanju dramatične napetosti in poetične umirjenosti. Razgibana tonska lestvica s plosko položenimi barvnimi lisami izgrajuje svojevrstno tektonsko dinamiko plastenja potez. Krajinski izseki so s poudarjenimi s svetlejšimi površinami in trdimi barvnimi izčiščenji, zreducirani na bistvo, kar odraža značilnost njegovega avtorskega sloga.
Bogdan Breznik se je v svojem ustvarjalnem delu izkazal kot odličen kolorist krajinskih in figuralnih upodobitev.
Polona Škodič, umetnostna zgodovinarka