Optika za strele na daljše razdalje 3. del
Dolgi strel s pristrelitvijo orožja na priporočeno razdaljo
V preteklosti se je v Evropi zelo uveljavil način, pri katerem so daljnogled na puški nastavili tako, da so zadetki na 100 metrov oddaljeni tarči padali 4 cm nad točko merjenja. Pri takšnem načinu se mesto zadetkov in točka merjenja ujemata nekje od 150 do 200 metrov skoraj pri večini lovskih kalibrov. Taka razdalja je priporočljiva tovarniška razdalja »pristrelitve«, ki jo priporoča večina proizvajalcev streliva.
Na tak način je mogoče do omenjene razdalje in še kakšnih deset metrov dlje streljati, ne da bi spreminjali nastavitev daljnogleda ali da bi spreminjali točko merjenja. Do takšne razdalje je namreč zadetek krogle lahko največ 4 cm nad točko merjenja, kar je dovolj natančno za zanesljivejši lovski strel do nekje 200 metrov oddaljenega cilja (divjadi).
Dolgi strel z nastavljanjem lege zadetkov na strelnem daljnogledu
Če se strelec odloči za strel na večjo razdaljo od 200 metrov, ne zadostuje več »pristrelitev« puške na tovarniško priporočeno razdaljo. Najpogostejši način za natančno streljanje na daljše razdalje je nastavljanje lege zadetkov na strelnem daljnogledu. Strelni daljnogledi s kupolami namreč omogočajo prestavljanje položaja lege zadetkov na tarči, in sicer stopenjsko, s tako imenovanimi »kliki«. Večina evropskih daljnogledov je izdelana tako, da posamezen »klik« prestavi lego zadetkov na tarči za 1 cm na 100 metrov oziroma za 0,1 miliradiana (0,1 mrad). Ameriški daljnogledi pa so pogosteje izdelani tako, da imajo »klike« umerjene v kotnih minutah (M.O.A. = Minute Of Angle), in sicer 1/4 MOA ali 1/8 MOA. Ena kotna minuta na 100 metrov oddaljeni tarči znaša približno 2,9 cm. Preglednica 1 prikazuje zaokrožene vrednosti spremembe položaja zadetkov na tarči glede na najpogostejše vrednosti posameznega »klika« in z nje je zlahka razbrati, zakaj so »kliki« 1cm/100 m najprimernejši za dolge strele. Zaradi enostavnosti računanja z njimi imajo tudi vsi vojaški strelni daljnogledi, enako kot lovski, »klike« umerjene v 0,1 miliradiana oziroma imajo »klike« 1cm/100m.
Pri strelu na daljšo razdaljo mora strelec vedeti, kakšen bo padec krogle ter velikost posameznega »klika« pri taki razdalji in nato na strelnem daljnogledu za primerno število klikov prilagoditi mesto zadetkov. Za lažjo predstavo naj služi naslednji primer. Krogla kalibra .308 Win. (masa 10,7 g, »nastrelitev« puške na 100 m) ima pri razdalji 300 metrov približno 45 cm padca pod črto merjenja strelnega daljnogleda. Na puški je nameščen evropski strelni daljnogled s »kliki« 0,1 miliradiana, ki lego zadetkov na 300 metrov oddaljeni tarči z vsakim klikom premakne za 3 cm. Za popravek višine merjenja je tako trebao kupolo na strelnem daljnogledu premakniti za 15 klikov in zadetki bodo na 300 metrov natančno tam, kamor bo meril strelni daljnogled.
Vsi strelni daljnogledi pa ne omogočajo enako enostavnega načina nastavljanja lege zadetkov na tarči, saj imajo zelo različne kupole. Slika 4 prikazuje različne tipe kupol strelnih daljnogledov. Prvi trije tipi (a, b, c), ki jih lahko imajo strelni daljnogledi za dolge strele na lovu, niso najprimernejši. Klasične pokrite kupole (a) niso primerne, saj je že snemanje pokrovčka na lovu zamudno, pa še zelo majhne so in jih s prsti le težko natančno vrtimo. Športne kupole (b) sicer omogočajo boljši oprijem, saj so precej večje, a so še vedno pokrite s pokrovčki ter po navadi s preveč finimi »kliki« za lovsko uporabo. Taktične kupole (c) so sicer namenjene prav za takšen način uporabe, kot je opisan, le redke pa omogočajo tudi »zaklepanje« položaja, zato se med nošenjem orožja lahko premaknejo.
Lovske balistične kupole (d, e) na zadnjih dveh slikah pa so namenjene prav za dolge lovske strele in popolnoma prilagojene lovski uporabi. Oba tipa teh kupol omogočata štetje »klikov«, potrebnih za prilagoditev lege zadetkov na določeni razdalji in tudi ponujata možnosti prednastavljanja za zaokrožene razdalje. Takšne kupole omogočajo preprosto nastavitev strelnega daljnogleda pri strelih na okrogle razdalje 100, 150, 200, 250, 300, 350 … brez zahtevnega štetja klikov. Na vseh drugih razdaljah pa hkrati zopet omogočajo tudi normalno štetje klikov in natančno nastavljanje.
Lovske balistične kupole z nastavljivimi razdelki (slika 4 e) omogočajo do štiri možnosti, ki jih je mogoče natančno prilagoditi vsaki balistični krivulji. Po navadi se za lovsko uporabo nastavijo razdalje 100, 200, 300 in 350 metrov, ki so označene s točkami/pikami različnih barv na kupoli. Takšne kupole omogočajo zelo natančne strele na dolge razdalje, so pa zelo visoke in v stresnih situacijah lahko povzročijo tudi napake, saj strelec preprosto pozabi ali zameša, katera barva označuje katero razdaljo. Najbolj znani primeri takšne kupole so Kahles MultiZero, Swarovski Ballistic Turret in Meopta Ballistic Hunting Turret.
Drugi tip lovskih balističnih kupol ima možnost menjave obročka (slika 4 d), na katerem so označeni posamezni kliki, in sicer s takšnim obročkom, kjer so označene le številke 1, 2, 3, 4, 5 in 6 za nastavitve strelnega daljnogleda za strele na razdaljah od 100 do 600 metrov. Takšne lovske balistične kupole so nizke in preproste za uporabo. Puško je treba pristreliti na 100 metrov, nato pa glede na balistično krivuljo izbrati le ustrezen obroček. Nekateri izdelovalci strelnim daljnogledom priložijo tudi do deset takšnih različnih obročkov, drugi pa omogočajo naknadno izdelavo obročka za poljubno balistično krivuljo. Najbolj znani primeri takšne kupole so Zeiss ASV+, Leica ASV, Schmidt&Bender BDC, Leupold CDS…Se nadaljuje.
Teodor Štimecwww.optik-trade.si
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.