Optika za strele na daljše razdalje 1. del
Lovska optika za dober pogled
Vse od začetkov lova so lovci skoraj vsako orožje za lov uporabljali tako dolgo, dokler ga ni nadomestilo drugo orožje, ki je povečalo lovčev doseg. Sulice so nadomestili loki in puščice, te pa strelno orožje, ki je še vedno v uporabi. Strelno orožje zagotovo ne bi bilo tako dolgo osnovno/glavno lovsko orožje, če ne bi sčasoma doživelo številnih izboljšav, ki so povečale njegovo natančnost in uporabni doseg. Nenehne izboljšave strelnega orožja in predvsem strelnih daljnogledov pa so v zadnjih letih uporabni doseg podaljšale do skoraj nepredstavljivih razsežnosti. Izpopolnjenost lovskih risanic in lovskih strelnih daljnogledov je že na tako visoki ravni, da so lovsko pravični streli (če je mogoče divjad na takšno daljavo tudi pravilno oceniti, da je primerna za odstrel) lahko tudi precej daljši, kot so bili v preteklosti. Precenjevanje lastnih spodobnosti pa kljub vsemu pri dolgih strelih prav tako lahko privede do obstrelitve divjadi. V nadaljevanju tega prispevka bomo zato predstavili temeljne zakonitosti streljanja na daljše razdalje. Nekateri bodo v tem članku našli še nekaj dodatnega znanja, vsi pa bi morali iz njega predvsem povzeti jasno sporočilo, da je treba pred vsakim dolgim strelom na divjad temeljito premisliti. Vsi poznamo neodgovorne izjave: »Sem videl srnjaka na 300 metrov in sem malo višje pomeril…« Stvari še zdaleč niso tako preproste, niti ne vedno etične! Etični kodeks slovenskih lovcev nas zavezuje, da moramo na lovu in do divjadi ravnati odgovorno!
Zunanja balistika
Zunanja balistika proučuje dogajanje med letom/potjo krogle v zraku, kar je pri dolgih strelih najpomembnejše, saj najbolj vpliva na natančnost zadetka. Na sliki 1 je z rdečo barvo prikazan let krogle v zraku, in sicer tako imenovana balistična krivulja krogle. Med letom delujeta na kroglo v največji meri predvsem sila težnosti (gravitacijska) in sila zračnega upora. Zračni upor krogli med letom zmanjšuje hitrost, sila težnosti pa jo usmerja proti zemlji. Balistična krivulja je sicer odvisna še od mnogih drugih vplivov, in sicer med najpomembnejše sodijo masa/teža krogle, hitrost pri izstopu iz cevi, oblika krogle (aerodinamičnost, oziroma ugoden balistični koeficient), naklon ob strelu, hitrost vrtenja (rotacije) krogle, gostota, temperatura, tlak in vlažnost zraka, nadmorska višina, hitrost in smer vetra ... Razen vetra in naklonskega kota strela je k sreči mogoče večino naštetih dejavnikov morda nekje do 400 metrov zanemariti, »lovsko pravični« streli pa tako ali tako skoraj nikoli niso daljši. Prvi pogoj za natančne dolge strele je natančno poznavanje balistične krivulje leta krogle oziroma kolikšen bo na določeni razdalji padec krogle pod ravno črto merjenja s strelnim daljnogledom. Za tiste lovce, ki sami polnijo svoje strelivo, je to dokaj preprosto, saj je dovolj, da izmerijo hitrost krogle na ustju cevi (tovrstne naprave danes niso več drage in so že v široki uporabi) ter nato uporabijo katerega od spletnih balističnih programov (kalkulatorjev) za določitev balistične krivulje. Za vse druge pa je najenostavneje, če na primernem strelišču na tarči preizkusijo, kakšno balistično krivuljo imajo določene krogle, izstreljene iz njihovega strelnega orožja.
Takšna določitev balistične krivulje je predstavljena na sliki 2, kjer je bilo na tarčo izstreljenih devet strelov, in sicer tri strelne skupine z daljave 100, 200 in 300 metrov. Z merjenjem razdalje med skupinami zadetkov je mogoče določiti padec krogle na teh oddaljenostih. Podatke o padcu krogle na določenih razdaljah sicer navajajo tudi vsi proizvajalci streliva na škatlah streliva, a je glede na množico vplivnih okoliščin vedno priporočljivo tudi v praksi preveriti, ali vsi podatki tudi dejansko veljajo. Razhajanja med zapisanimi in dejanskimi vrednostmi so namreč pogostejša kot njihovo ujemanje! Ko je balistična krivulja posameznega streliva pri določenem orožju znana, je mogoče na daljše razdalje streljati na več načinov. Ta načela bomo v nadaljevanju še podrobno opisali. Nekaj besed velja nameniti tudi »mitom« oz. raznim »resnicam«, ki so povezani s tematiko streljanja na dolge razdalje. Najpogostejši je mit, da so hitrejše krogle manjših kalibrov primernejše za dolge strele kot počasnejše, težje in debelejše krogle. Resnica je le ena: da so za dolge strele primernejše krogle z ugodnim balističnim koeficientom in ki zagotavljajo tudi visoko stopnjo ponovljivih natančnih zadetkov na vseh razdaljah. Slednje pa je v mnogih primerih pri hitrih kroglah majhnih kalibrov ravno nasprotno, saj mnogokrat niso natančne.
Se nadaljuje.
Teodor Štimecwww.optik-trade.si
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.