Strelni daljnogled 5. del - zaključek
Napaka paralakse in sistemi nastavljanja paralakse
Napaka paralakse je skoraj zagotovo eden najbolj pogostih pojmov, ki jih slišimo ob strelnih daljnogledih, a je natančno razumevanje tega pojma med lovci in strelci še vedno dokaj redko. Vsak strelni daljnogled ima dve goriščni točki v svoji zgradbi, kot je bilo opisano pri možnostih namestitve namerilnega križa. Prav tako pa ima strelni daljnogled dve goriščni točki v katerih se sekajo svetlobni žarki tudi izven svoje zgradbe.
Eno gorišče se nahaja v položaju očesa za okularjem, drugo gorišče pa se nahaja na položaju tarče, kot je to vidno na sliki 5. Lovski strelni daljnogledi imajo najpogosteje fiksno nastavljen položaj goriščne točke na 100 metrov oddaljeni tarči. Na tej oddaljenosti je tarča najbolj ostra in kar je najpomembneje, namerilni križ je na tarči vedno na istem položaju ne glede na to koliko je oko pri merjenju izven osi strelnega daljnogleda. Pri vseh ostalih razdaljah pa se pojavi napaka paralakse in sicer pride ob premiku očesa izven osi daljnogled do premika namerilnega križa na tarči. Napaka paralakse je še posebej očitna in zelo vpliva na natančnosti pri manjših oddaljenostih in pri višjih povečavah. Zaradi slednjega je priporočljivo predvsem pri malo-kalibrskih puškah uporabljati daljnogled, ki omogoča odpravljanje napake paralakse. Pri povečavah pod 10-kratno je popravljanje napake paralakse nepotrebno in zato takšni strelni daljnogledi skoraj nikoli nimajo sistema za odpravo te napake. Daljnogledi z višjimi povečavami pa običajno imajo sisteme za odpravljanje napake paralakse, ki premikajo leče v daljnogledu tako, da se spreminja oddaljenost gorišča, ki se nahaja na tarči. Najpogostejša sta predvsem dva takšna sistema in sicer z vrtljivih obročem na objektivu daljnogleda (komercialno so takšni daljnogledi označeni s kratico A. O. – ang.:Adjustable Objective) ali pa z dodatno levo stransko vrtljivo kupolo (S. F. – ang.: Side Focus). Za lovsko uporabo je sicer le redko potrebno uporabljati daljnogled z višjo povečavo od 10-kratne, pa tudi drugače je lahko nastavljanje paralakse pred strelom za marsikaterega lovca stresno in nepotrebno opravilo. Podobno kot pri vseh ostalih področjih je tudi pri napaki paralakse tako, da imajo kakovostni daljnogledi to napako pri vseh razdaljah manjšo, manj kakovostni pa večjo.
Sklepne misli in priporočila
Strelni daljnogled je osnovni del lovčeve opreme in najbolj pripomore k lovsko-etično lovu/uplenitvi divjadi. Zaradi slednjega je izbira primernega strelnega daljnogleda še posebej pomembna in v prvi vrsti odvisna od načina lova z njim. Zelo pomembna je sicer tudi splošna kakovost strelnega daljnogleda, da bo z njim mogoče zanesljivo streljati brez neželenih premikov križa zaradi odsuna puške, da bo dovolj svetel tudi za lov v mraku in da bo lovcu vlival potrebno zaupanje za natančen strel tudi v stresnih situacijah. V splošnem veljajo naslednja priporočila pri izbiri povečave strelnega daljnogleda v odvisnosti od načina lova:
• Lov na pogonih: 1-4 x 24; 1-5 x 24; 1-6 x 24; 1-8 x 24 in 1-10 x 24 z močno (dnevno) osvetljeno piko
• Lov na zalaz: 1,5-6 x 42; 1,5-8 x 24; 1,5/1,7-10 x 42; 2-8 x 42; 3-9 x 40
• Lov v visokogorju: 2,5-15 x 44; 3-15 x 50; 3-18 x 50; 4-16 x 50
• Lov na čakanje v mraku: 8 x 56; 2,5-10 x 56; 3-12 x 56; 2,5-15 x 56 z osvetljenim namerilnim križem
• Vsestransko uporabni daljnogledi: 2-12 x 50; 2,5-10 x 50; 3-9 x 50; 3-12 x 50
Ob primerni izbiri strelnega daljnogleda je potrebno poskrbeti še za kakovostno montažo (tudi o tem bomo pisali v enem od naslednjih člankov) in nato z njim na puški ustreliti dovolj strelov, da se nam bo razvilo zaupanje v opremo! Le na ta način je najlažje doseči ponavljajoče zanesljive strele in zmanjšati možnost obstrelitve divjadi.
Konec članka
Teodor Štimec
www.optik-trade.si
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.