12. in 13. člen

Zakonodajna šlamparija ali izogibanje duhu predpisa

22. oktobra 2013 so na portalu DOPPS-a objavili sporočilo o lovu na področju Naravnega rezervata Iški marost na Ljubljanskem barju in njihovi prijavi ustreznim organom. Dogodek se je ponovil, saj naj bi se isto že zgodilo. Obe strani se sklicujeta na  Uredbo o krajinskem parku Ljubljansko barje. Če želimo malo več vpogleda v zadevo si seveda Uredbo poiščemo na spletu in skušamo ugotoviti v čem je kleč in zakaj kljub prijavam dogodki ne dobijo takega ali drugačnega epiloga. Lovci se sklicujejo na 12 člen uredbe, ki dovoljuje izjemo, DOPPS pa na 13. člen, ki na točneje določeni lokaciji Iški Marost prepoveduje izvajanje lova kljub v prejšnjem členu navedeni izjemi. Tu pa se zaplete. V 13. členu je zakonodajalec očitno zapisal napačno in navaja »5. točko prvega odstavka prejšnjega člena«, čeprav je izjema dovoljevanja lova zapisana v 2. točki prvega odstavka 12. člena.
Tu je verjetno potrebno tudi iskati vzroke, zakaj postopek po prijavi v letu 2011 ni bil končan, oziroma DOPPS navaja, da o ukrepih niso bili obveščeni.
Ko pogledaš na to državno šlamparijo se poleg obupa nad državnimi organi vprašaš čemu so predpisi namenjeni in ali se je treba togo držati zapisane črke in iskati luknjo ali pa se spodobi predpise spoštovati na način, da v primeru takega lapsusa sledimo duhu predpisa in spoštujemo prepoved, za katero se je odločila širša skupnost kot je dotična lokalna lovska druščina.
Če pa se na takem primeru srečata dve skupini, ki skupne besede ne znata najti, lahko predvidevamo da se bodo ti konflikti vlekli vse dokler neki uradnik ne bo poskrbel, da se nonsens v predpisih popravi. To pa verjetno ne bo kmalu.
Komu tako stanje koristi ali škodi, pa morata obe strani premisliti vsaka zase.


UredbaKrajinskiParkBarje.pdf