Sprememba za reševanje svojih riti

Ko sem se le nekako dokopal do gradiva, namenjenega starešinam lovskih družin za delne občne zbore, mi je prvem branju sprememb Pravil LZS šinilo skozi možgane, da se nekdo z nami pošteno heca. Vendar datum ni bil 1. april, zato sem 5. člen sprememb prebral še enkrat, ga primerjal z veljavnimi Pravili in šele takrat razumel, da je podpredsednik Ivo požrl svojo besedo. Naj spomnim, da je pred nedavnim izjavil, da gre tokrat le za nujne spremembe, ko mora LZS uskladiti svoj krovni akt z veljavno zakonodajo in še nekatere stvari, ki jih v praksi sicer že izvajamo.

Ko rit premaga možgane

Parazitizem je zanimiva beseda o kateri Slovar Slovenskega knjižnega jezika ve povedati, da gre za biološki pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, ali pa za družbeni pojav, ko kdo živi od dela drugega, na škodo drugega. Omeni tudi parazitizem aristokracije, kar se mi zdi še posebej posrečeno in primerno.
A najprej o samih organih teh organizmov. Brez njih menda ne gre. Marsikdo pozna šalo, ko se  organi prepirajo med seboj, kdo je pomembnejši in nepogrešljiv. Šala se konča tako, da prvi odpovedo možgani, zmaga pa rit, ki je ostalim organom kot najpomembnejša odpovedala sodelovanje.

Psi lajajo in karavana gre dalje….

Vsaka sprememba temeljnega akta društva povzroča na eni strani zagovornike sprememb in na drugi nasprotnike, ki si sprememb ne želijo. To se odraža tudi pri Pravilih LZS in debate na to temo se na forumu odvijajo v tej smeri.
Pravila LZS so bila sprejeta v letu 2007 in dopolnjene 2010 v delu, ki obravnavajo pridobitno dejavnost. Bilo bi pohvalno, da temeljni akt ali ustavo društva spreminjamo le izjemoma, s tresočo roko, veljati mora za daljše časovno obdobje. Če pa se za spremembe že odločimo, pa je potreben utemeljen razlog in temeljita obrazložitev, v primeru Pravil LZS tudi vse pogostejše zahteve članic.

 

 Pripombe na čistopis Pravil LZS

S temi spremembami se dopolnuje Pravila LZS sprejeta v letu 2007. Ker je materija po izvajanju spoštovanega I. Malešiča na voljo strokovni javnosti (glej zapisnik UO LZS z dne 17.12.2013) poziv za pripombe nestrokovni javnosti objavljamo.

 

Moralna družbena kriza in lovci

Ena največjih nadlog, ki tarejo našo družbo, je moralna družbena kriza. In ker smo lovci del te družbe, se tej krizi ne moremo izogniti. Ljudje se ne menijo več za vest in za skupno dobro, temveč za uveljavljanje svojih individualnih interesov, to pa preprečuje razumevanje med ljudmi. Današnja družbena kriza je vidna povsod, njene posledice pa so hude.
Imamo dve vrsti demokracije. Eno ohlapno za izbrance, ki njim je vse dovoljeno, in drugo s katero se naj ukvarja preprosti ljudje. Velja načelo brezbrižnosti, po katerem se naj vsak briga zgolj zase. Kritičnost ni norma, zato je mladi ne morejo razviti. Spremeniti kaj na boljše je nespodobno, celo nevarno, da te zagovorniki obstoječega stanja ne vseh področjih onemogočijo. Povsod je prisoten strah po spremembah in povsod se jih otepajo kot hudič križa.

Dokler bo delegatski sistem ni mogoče izglasovati nezaupnice.

Predsednik LZS je šel še korak naprej in članice, ki so enakopravne, razdelil na tiste, ki so predlog podprle in na tiste, ki so bile proti. Navedel je , da predloga niso podprle tiste LD, ki v svojih loviščih nimajo ptic, ki bi se po predlogu uvrstile med lovno divjad. Ni mi znano od kod predsedniku ta podatek. Mene osebno sploh ne zanima ali so v našem lovišču te ptice ali ne, zanimajo me utemeljeni razlogu za uvrstitev nekaterih vrst ptic med lovno divjad.