Priročnik za izpit za polnjenje nabojev - Priprava tulcev

 9.1.      PRIPRAVA TULCEV

Že uporabljeni tulec je onesnažen z izgorelim smodnikom in ostanki maščob  pa tudi prahom, mogoče zemljo, peskom in drugimi ostanki iz okolice na kateri so se nekaj časa nahajali ali kamor so padli. Posebej tisti izstreljeni iz pištol.
Vsebujejo tudi uporabljene netilke in mersko ne ustrezajo, saj so  se delno prilagodili ležišču naboja v orožju iz katerega so bili aktivirani.

Tulcu moramo najprej odstraniti nečistoče, kar lahko storimo s pranjem v toplem pralnem sredstvu, oz. kratkim kuhanjem v vodi, ki smo ji dodali gospodinjsko čistilo za pranje posode.
Tulce nato osušimo, običajno v pečici domačega štedilnika, pri tem pa moramo paziti, da temperatura  ne bo prevelika. Košček časopisnega papirja, ki  ga  priložimo, služi kot indikator. Barva časopisnega papirja se ne sme spremeniti in postati  rumeno do rjava. Previsoka temperatura bi škodovala strukturi medenine.

Nadaljnje čiščenje lahko poteka mehansko ali kemično. Netilke so lahko neodstranjene, še boljše pa je , če jih odstranimo z vmesno delovno operacijo. V zvončku tulca se nahajajo močno oprijete izgorine netilke. Te še pred čiščenjem odstranimo z namensko ščetko. Isto velja za vžigalni kanal.

Mehansko čiščenje se opravi s poliranjem v vrtljivih bobnih ali pa vibracijskih posodah. Kot polirno sredstvo se lahko kupi predpripravljeni granulat. Tega lahko nadomestimo z drobno zdrobljenimi orehovimi lupinami ali rižem. Kot dodatek temu se lahko uporabi fina praškasta polirna sredstva.

Kemično čiščenje opravimo z jedkimi fluidi.  To je način, ki hitro pripelje do rezultata, vendar bistveno skrajšuje življenjsko dobo tulcev, ker kemijske snovi razjedajo material.  Ta metoda čiščenja se ne priporoča. Možna pa je tudi kombinacija.

V kolikor smo se odločili uporabiti kemijski postopek čiščenja, uporabljajmo res blage raztopine npr. citronske kisline v vodi,  mešanice kuhinjske soli  raztopljene v vodi z dodatkom kisa. V novejšem času nekateri uporabljajo gospodinjska čistila za odstranjevanje vodnega kamna, ki morajo biti razredčena z vodo. Kemijski postopek moramo stalno nadzorovati, mešati tulce v raztopini in gledati, da ne pride do prekomernega razjedanja materiala – s tem pa bi tulce uničili. Sprememba  rumene barve medenine v rdečkasto bakreno pomeni, da smo tulce uničili. Veste, da je medenina zlitina cinka in bakra; pri najedanju  pa se cink preje izluži. S tem se mehanske lastnosti tulcev spremenijo. Po obilnem izpiranju s čisto vodo ostanke raztopine nevtraliziramo z lugom, v  bistvu zadošča dodatek tekočega mila. Ko nameravamo očiščene tulce shraniti za dlje časa pa se priporoča dodatek OLMANIYA 20, ki na medenini pusti rahel zaščitni sloj. Ta sloj je tako minimalen, da nima vpliva na kasneje vstavljeno smodniško polnitev. Sredstvo olmanija 20 je v žargonu imenovano »šmir žajfa«. Opozoriti moramo, da pri kemičnem postopku čiščenja posebno, če niso odstranjene netilke, v vžigalnem kanalu in zvončku, rado pride do neodstranjenega jedkega fluida, ki nato sčasoma razje in uniči sedež netilke, s tem pa je tudi tulec uničen.

V zadnjem času se uporablja tudi cenovno vedno bolj dostopne ultrazvočne čistilce. V napravo v posebno košarico zložimo tulce in dodamo vodo, pa tudi posebne dodatke, nakar naprava z ultrazvočnim valovanjem s tulcev odstrani nečistoče. Na koncu tulce še posušimo na predhodno opisane načine.

S ponovnim polnjenjem nabojev želimo zadovoljiti izzive, ki jih pred nas postavlja ta hobi. Doseči želimo natančnejšo izdelavo našemu orožju prilagojene municije in to z izstrelki posebnih lastnosti za lov ali tekmovanja v strelstvu. Često ne moremo v trgovinah kupiti nabojev, ki bi imeli izstrelke z za nas ustreznimi lovskimi lastnostmi in učinki. Kdor pa troši veliko nabojev za treninge, lov in tekmovanja bo prihranil na nabavnih stroških za municijo in se mu bo vložek v orodja, pribor in pripomočke kmalu obrestoval.

Ta uvod je omenjen namenoma, ker za dosego zgoraj omenjenih ciljev ni primerno, da v enem lotu polnimo sicer pripravljene tulce kar vsevprek, ne glede na različne proizvajalce. Primerna količina je 50 ali100 kosov tulcev iz iste serije enega proizvajalca. Takšne so tudi prodajne količine izstrelkov v eni enoti pakiranja. Težko zagotovimo serijo tulcev iz istega lota, spodnji nivo sprejemljive kvalitete so vsaj tulci istega proizvajalca, ki pa jih sortiramo v tri utežnostne razrede: lahke, srednje in težke. Spomnimo se na vpliv volumna  na gostoto polnitve in s tem na razvoj tlaka. Višji tlak daje tudi višje hitrosti izstrelka. Kadar te odstopajo tudi ni pričakovane lege zadetkov.

Ko razpolagamo z očiščenimi tulci se lotimo polnega ali delnega kalibriranja. Pri polnem kalibriranju vrnemo tulcu prvotno mersko obliko po celem telesu – to omogoča uporabo nabojev v katerem koli orožju tega naboja.
Pri delnem kalibriranju vrnemo prvotno obliko samo vratu tulca, dočim telo tulca ostane neizpremenjeno. S takšnim delnim kalibriranjem manj obremenjujemo material  in podaljšujemo življenjsko dobo tulcev oziroma omogočimo večkratno uporabo. Dosega se tudi večja natančnost zadetkov – ob upoštevanju seveda vseh drugih parametrov. Mora pa nam biti jasno, da se takšni naboji lahko uporabljajo samo v orožju iz katerega so bili predhodno izstreljeni. Delno kalibriranje se ne uporablja za pol- ali avtomatska orožja.

Ustrezno naši odločitvi kako bomo uporabljali tulce in s  tem kako jih bomo kalibrirali nabavimo odgovarjajočo matrico. Sledimo navodilom proizvajalca kako vstavimo in nastavimo kalibrirno matrico v stiskalnico. Vedno mora čelo matrice nasesti na držalo tulca tako, da med njima ni zračne reže ko  je v matrici že tulec. Odvisno od proizvajalcev se matrice dobijo dvo- ali tridelne; kar pa je bolj pravilo pri matricah za pištolske ali revolverske naboje. Včasih se v kompletu dobijo še držalo za tulce in posebna matrica za zatiskovanje robu tulca na izstrelek (firma LEE). V kolikor držala tulcev ni v kompletu ga moramo posebej nabaviti.

Tovarniško nove matrice očistimo najprej od njihovega zaščitnega premaza in skrbimo, da sicer težko opazna luknjica v zgornjem delu matrice ne bo zamašena. Služi za izpust iztisnjenega zraka.
Očiščene tulce pred kalibriranjem rahlo namastimo s povaljanjem po priročni blazinici. Gledati moramo, da  so namaščeni tudi vrat, rama in notranji rob vratu. Kot mazalno sredstvo se uporabljajo gosto tekoča olja za visoke pritiske. Preobilno mazanje  ima negativni učinek, ker višek maziva nima prostora kamor bi se umaknil in pritisne na telo tulca kar ga vboči. Vbokline se pri strelu sicer spet izravnajo – ni pa to ravno priporočilo za precizne naboje kakršne si želimo. Odvečno mazalno sredstvo, ki se je nabralo v matrici moremo preprosto odstraniti z brisanjem.

V kolikor v postopku čiščenja tulcev  še nismo odstranili starih netilk se to zgodi sedaj s pomočjo v matrico uvitega in nastavljenega vretena. Ta  ima spredaj vstavljen trn, ki izrine netilko ob povratnem gibanju pa kalibrira vrat tulca z notranje strani na pravo mero za vstavitev izstrelka. Telo matrice namreč namenoma malo bolj stisne vrat, to pa zato ker se debeline stene vratu lahko rahlo razlikujejo saj niso strogo normirane.

S tem pa tulci še niso pripravljeni za polnjenje. Če to nismo storili preje , očistimo zvonček netilke ter vžigalni kanal.
Tulci se pri strelu podaljšujejo. Preveriti moramo njihovo dolžino in eventualno prikrajšati na predpisano mero. Le – ta je podana v posebnih tabelah o katerih bo še govora. S tem preprečimo, da bi vrat tulca segel pregloboko v prehodni konus cevi orožja in oviral normalno gibanje izstrelka. Nastane nevarnost prekomernega tlaka.

Skrajševanje tulcev na predpisano mero se v žargonu, izvirajoč iz angleškega izraza, imenuje »trimanje«. To skrajševanje je možno izvesti na različne načine, od ročnega do strojnega. V tabelah najdemo predpisano maksimalno mero za tulec določenega naboja. Pripravo za trimanje  reguliramo na predpisano mero s pomočjo pomičnega kljunastega merila, boljše digitalnega, saj z njim odčitavamo stotine mm. Nastale robove posnamemo po zunanji in notranji strani z ročnim posnemovalnikom.