Priročnik za izpit za polnjenje nabojev - Krogla - izstrelek
Kazalo člankov
8.KROGLA - IZSTRELEK
Ime krogla izvira iz časov sprednjač, ko je izstrelek dejansko bil v obliki svinčene krogle in kot tak potisnjen v cev z njenega konca.
Kmalu se je v balističnem smislu pokazala prednost v valjasti obliki krogle, saj je zagotavljala večjo hitrost in natančnost. Še vedno je bila izdelana iz svinca z dodatnimi radialnimi žlebovi zaradi maziva , ki je zmanjševalo zasvinčenje cevi. Zadek je imel lahko različne oblike votline, ki je zagotavljala zaradi boljšega tesnjenja s cevjo , večje hitrosti. Podobni izstrelki so še danes v uporabi v robnih nabojih za malokalibrsko orožje. To je veljalo za uporabo črnega smodnika, ki pa je kemijska zmes.
Z razvojem smodnika na bazi nitro-celuloze se je dalo dosegati mnogo večjo energijo in hitrosti izstrelkov, katerim svinec preprosto ni bil več kos, saj je enostavno » povozil » vrtež cevi. Izstrelek ni bil več stabiliziran in je izgubil na potrebni natančnosti. Konstruktorji so izdelali v začetku izstrelke s plaščem iz mehkega železa, kasneje pa je železo nadomestila zlitina bakra, tako imenovani tombak. Kot takšne se uporablja še danes.
Za vojaške namene so bili izstrelki oplaščeni s polno konico, ki je gladko prebila cilj brez velikega razdejanja. Za lovske namene takšne krogle niso primerne , ker so omogočile, da je divjad kljub smrtonosni rani pobegnila in jo je bilo potrebno poiskati.
Se pa polno oplaščene krogle uporabljajo v strelstvu.
Tako se je pričel razvoj specialnih lovskih izstrelkov z veliko zaustavno močjo, ki se ob zadetku mehkega cilja razširijo in oddajo v telesu divjadi veliko svoje energije. Imenujemo jih ekspanzijske krogle.
Proizvajalci nabojev ali pa tudi samo izstrelkov jih še naprej razvijajo, da bi zagotovili lovcu optimalno delovanje. Ne moremo pričakovati toliko univerzalnega izstrelka, ki bi zadovoljil lovca na vseh strelnih razdaljah za vse vrste lovne divjadi. Kljub veliki ponudbi industrijsko izdelanih lovskih nabojev ostaja vprašanje lovcu za kateri izstrelek po obliki in teži naj bi uporabil v različnih lovnih situacijah v domačem ali tujih revirjih.
Kateri izstrelek torej zagotavlja natančnost na velike razdalje in seveda dobro globinsko delovanje v telesu divjadi? , Zakaj ne pride do izstrela na kratko razdaljo?, Kakšen izstrelek je primeren, če se pričakuje ovire na krivulji leta?
Po konstrukciji lahko lovske krogle razvrstimo v nekaj skupin:
- polnooplaščene krogle (FMJ):
- delno oplaščene krogle:
- masivne krogle :
|
V svoji notranjosti so izvedene na veliko načinov in imajo lastnosti kot so jih predvideli konstruktorji. V praksi se te lastnosti bolj ali manj potrjujejo.
Obstajajo cele knjige, ki opisujejo konstrukcijo izstrelkov, njihovo pričakovano delovanje in tudi kako so se obnesli v praksi. Kdor bo želel o tem več vedeti, bo pač moral poseči po dodatni tuji literaturi.
Predhodno smo našteli nekaj skupin izstrelkov, od polno oplaščenih, delno oplaščenih do popolnoma masivnih. Pri prvih dveh skupinah gre torej za plašč v katerem se običajno nahaja svinčeno jedro. Masivni izstrelki pa so običajno izdelani iz medenine ali tombaka. Kakšna je sestava teh zlitin je običajno poslovna tajna proizvajalca. Posebno nekateri masivni izstrelki so zaradi zmanjšanja trenja galvansko nikljani ali prevlečeni z drugimi snovmi.
Zunanja oblika plaščev je posebej oblikovana zaradi zunanje-balističnih lastnosti, Notranja oblika plašča pa naj bi zagotavljala kontrolirano deformacijo krogle ob zadetku v cilj. Izstrelek naj bi čim hitreje povečal svoj premer, izgubil čim manj na svoji masi in s tem zagotovil izstrela. Vložena svinčena jedra so lahko iz enako ali različno trdega materiala. Običajno jedra niso sprijeta s plaščem. Nekateri proizvajalci pa s posebnim postopkom spojijo- zvarijo plašč in svinčeno jedro, kar jim daje specifične lastnosti. Kadar gre za različno trda vložena svinčena jedra je le-to običajno dvodelno pri čemer je konica mehkejša, zadek pa trši. Pri tem gre za tako imenovane izvedbe H plaščev, ni pa nujno. Včasih so ojačitve izvedene z različnimi vložki.
Votle konice izstrelkov so lahko zaprte s svincem, Al ali Ms kapico, pa tudi s polimernimi (plastičnimi) konicami ali kroglicami.
Izstrelki nosijo svoja komercialna imena, odražajo na nek način konstrukcijo ali pričakovano lastnost, značilnost, kot tudi ime proizvajalca. Med njimi so poznani: Sierra, Hornady, Speer, Barnes, Nosler, Norma, Sellier + Bellot, Romey, Remington, Winchester, Lapua, RWS, Swift, SM, Sako, PMP, MEN, Federal,… .
Izstrelek prejme vso svojo energijo z delovanjem smodnika v cevi orožja iz katerega je izstreljen. Energija je po fizikalnih načelih produkt mase in hitrosti po naslednji formuli:
E o = 0,5 m x v ²
E o = energija na ustju cevi v J
vo = hitrost izstrelka na ustju cevi v m/s
m = masa izstrelka v g
Kako sta si soodvisna pritisk smodniške polnitve in hitrost krogle je razvidno iz diagrama notranje balistike na strani 19.
Pot, ki jo opravi izstrelek od ustja orožja do zadetka v cilj obravnava zunanja balistika.
Na tej poti je izstrelek obremenjen z uporom zraka in zemeljsko privlačnostjo – gravitacijo. Poleg tega lahko na njega vpliva stranski veter in druge ovire, ki ga odklanjajo od njegove smeri. Strelec ali lovec mora torej upoštevati učinek stranskega vetra in gledati, da je strelna linija prosta - brez trave, listov, vejic ali celo vej.
Valjasta oblika izstrelkov omogoča v primerjavi z nekdanji mi pravimi okroglimi kroglami, večjo maso, ki se dobi z ustreznim podaljševanjem valja (iz balističnih razlogov je dolžina omejena na max. 5 premerov izstrelka). Valjasti del izstrelka izboljšuje vodenje v cevi orožja.
Premagovanje upora zraka na čelu izstrelka se dosega z aerodinamično konstrukcijo oblike konice in zadka. Valjasta in koničasta oblika ima za razliko od okroglih krogel za posledico, da se težišče telesa/izstrelka pomakne nazaj od njegovega geometrijskega središča. Posledica tega je, da ob strelu težišče sili v ospredje, kar ima za posledico prevračanje izstrelka. Stabilizacijo so dosegli z rotacijo izstrelka vzdolž njegove osi valja in je glede na maso različna. Velja splošno pravilo, da imajo lahko lažji izstrelki daljši in težji izstrelki krajši vrtež.
Vrtež je strmina polj in žlebov v cevi orožja v katere dolžini napravi krogla en obrat okrog svoje vzdolžne osi.
Skica preseka cevi:
Oblika krogel kot uvodoma v poglavju 8 omenjeno:
Minimalni vzponi vrteža potrebni za stabilizacijo izstrelka v mm/1 obrat
Masa |
Greinov | 40 | 60 | 80 | 100 | 120 | 140 | 160 | 180 | 200 | 220 |
Gramov | 2,59 | 3,89 | 5,18 | 6,48 | 7,78 | 9,07 | 10,37 | 11,66 | 12,96 | 14,26 | |
Kaliber | |||||||||||
5,6 - 22 | 419 | 279 | 211 | 168 | |||||||
6 - .243 | 386 | 290 | 231 | 193 | |||||||
6,5 - .264 | 323 | 269 | 231 | 203 | |||||||
7 | 434 | 361 | 310 | 272 | 241 | ||||||
7,62 - .30 | 599 | 500 | 429 | 376 | 333 | 300 | 272 | ||||
8 - .323 | 607 | 521 | 455 | 404 | 363 | 330 |
Prekomerna kot tudi premajhna stabilizacija izstrelka imata za posledico, da se ta giblje po balistični krivulji leta netangencialno, kar negativno vpliva na točnost zadevanja in položaj izstrelka ob zadetku v cilj. Ta namreč ni v osi; pač pa v ekstremnem primeru plosko.
Zahteve in želje so izražene v tem, da izstrelek dosega čim položnejšo (razantnejšo) krivuljo zaradi možnost zadevanja na daljše razdalje ne da bi spreminjali nastavitve namerilnih naprav.
Po drugi strani pa je predvsem v lovstvu potrebna čim večja zadetna energija cilja. Od zadetne energije je odvisno ali bo izstrelek pravilno deloval v smislu predvidene deformacije, globinsko ter povzročil tako imenovani šok učinek.
Dva parametra kažeta na lastnosti izstrelka, ki ju proizvajalci največkrat navajajo na embalaži municije. To sta balistični koeficient (BC) in presečna obremenitev /PO.
Balistični koeficient in obremenitev preseka nam povesta kako je v zraku oviran let izstrelka in kakšno je globinsko delovanje
Obrazec za BALISTIČNI KOEFICIENT
BC = m/u x d²
m = masa v…..
u = korekcija glede na aerodinamično obliko
d = premer izstrelka v mm
Empirično je ugotovljeno z eksperimenti, da znaša » u »:
- 0,60 za zelo vitek profil z ostro konico
- 0,70 manj vitek profil z ostro oblikovano konico
- 0,85 manj vitek profil z rahlo topo konico
- 1,00 pri razmeroma topih profilih
- 1,20 pri zelo topih profilih
Vrednosti veljajo za polno oplaščene krogle z gladko površino.
Pri svinčenem jedru, votlih konicah in drugih površinskih neravninah so vrednosti višje. Npr. »wadcuter« = topa/čelno ravna svinčena krogla u = 1,80.
Obrazec za PRESEČNO OBREMENITEV oz. OBREMENITEV PRESEKA
PO = m/P
m = masa izstrelka v g
P = površina v cm²
Več mase izstrelka na površino pomeni večjo prebojnost oz. boljše globinsko delovanje.
Pri polnjenju nabojev se moramo zavedati, da težji izstrelki potrebujejo MANJ istovrstnega smodnika kot lažji. V kolikor v tabelah ne najdemo ravno čisto točnega podatka in gre le za manjše razlike v teži izstrelka, so si le-ti; smodniška polnitev, hitrost in dopustni pritisk v naslednjih razmerjih.
Tabela: (skupek posamičnih, preje navedenih razmerij)
OPIS Sprememba v 0 P max
Teža krogle + 10 % - 4 % + 8 %
Teža polnitve + 10 % + 8 % + 20 %
Temperatura + 10°C + 2 % + 4 %
Volumen tulca + 10 % - 3 % - 13 %