Risinja spet za zapahi

Predvčerajšnjem zvečer, na dan žena so po dobrem mesecu prostosti ujeli samico risa, ki je pobegnila iz živalskega vrta. V tem času je delila simpatije Ljubljančanov in ostalih, ki smo spremljali njeno verjetno edino obdobje svobodnega življenja. Imeli smo tudi dovolj časa, da smo podebatirali in se seznanili z mnenji poznavalcev, kaj ta svoboda pomeni zanjo sami in o možnosti, da obogati risjo populacijo v naravi.

V Sloveniji nimamo niti enega narodnega parka

Dragica Jaksetič je v Delu opravila obširen intervju s Tomažem Jančarjem, iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic, v katerem sta se med drugim dotaknila tudi odnosa z lovci. Kot je Jančar že nekajkrat dokazal je predvsem kritičen in realen in predvsem zavezan ohranjanju narave. Odnosi z lovsko organizacijo so se pred leti že gradili a žal sta se kasneje organizaciji razšli. Upam, da bomo spet našli skupno pot, kar je odvisno od obeh organizacij, bilo pa bi v dobro vseh živali, saj se Dopps ne ukvarja samo z zaščito ptic, temveč celotne krajine.

Nepričakovani negativni stranski učinki krmljenja parkljarjev na ptice

Na jugovzhodu Poljske v Beskidih na severnem področju Karpatov so znanstveniki delali raziskavo o vplivu krmišč na ptice. Raziskava je pokazala, da mnogo premalo vemo o negativnih vplivih dopolnilnega krmljenja prostoživečih živali. Dopolnilno krmljenje parkljarjev je še vedno sestavni del gospodarjenja z divjadjo praktično v celi Evropi. Izjema sta Švica z nekaterimi kantoni in Nizozemska, ki to zakonsko prepovedujeta, medtem ko je v večini evropskih držav celo zakonsko zapovedano in sestavni del lovsko upravljavskih načrtov.

Risa še kar na svobodi

Časniki občasno še poročajo o risi, ki je skupaj s partnerjem pobegnila iz živalskega vrta. Le ta se uspešno skriva in se ne pusti ujeti. Žival je očitno v dobri kondiciji, torej je uspešna v lovu verjetno ptic in glodalcev. Risa v Rožniškem gozdu je postala atrakcija za sprehajalce, ki poročajo o srečanjih z njo, dostikrat pa jo neuki meščani zamenjajo s kako domačo mačko. Oskrbniki iz živalskega vrta že ves mesec iščejo pobeglo mačko, medtem ko se je maček, samec risa, že prve dni ujel v past in sedaj sameva v ujetništvu.

Lov risa na srne je v interesu srn

Novinarki Dragica Jaksetič in Simona Bandur sta v članku, kjer se pogovarjata z dr. Mihom Kroflom lepo opisali dognanja raziskovalcev biotehnične fakultete o vplivu risa na živali, ki jih pleni, s tem pa tudi na sam gozd. Dognanja o pozitivnem vplivu risa sicer niso povsem nova, so pa novi nedvomni dokazi, ki to potrjujejo. 

Pomen risa v Slovenskih gozdovih

Skupina raziskovalcev Miha Krofel,Klemen Jerina,Franc Kljun,Ivan Kos,Hubert Potočnik,Nina Ražen,Petra Zor in Anamarija Žagar je 24. februarja 2014 v European Journal of Wildlife Research objavila raziskavo s katero dokazujejo pozitiven vpliv risa na Slovenske gozdove in s tem tudi populacije plenjene divjadi. Povzetek raziskave so podali v Sporočilu za medije, ki ga objavljamo.