Ris za srne

Lov risa na srne je v interesu srn

Novinarki Dragica Jaksetič in Simona Bandur sta v članku, kjer se pogovarjata z dr. Mihom Kroflom lepo opisali dognanja raziskovalcev biotehnične fakultete o vplivu risa na živali, ki jih pleni, s tem pa tudi na sam gozd. Dognanja o pozitivnem vplivu risa sicer niso povsem nova, so pa novi nedvomni dokazi, ki to potrjujejo. 

Ob teh dokazih in vedenju o razmišljanju povprečnega Slovenskega lovca, ki ima dokajšen odpor in napačne predstave o vlogi velikih zveri v lovišču se poraja vprašanje, oziromo sedaj že kar upanje, da bodo ta prizadevanja raziskovalcev končno vplivala na odnos lovcev do njih.
Vse prevečkrat je med lovci slišati, kakšno veliko škodo bi povzročil ris, če bi prišel v njihovo lovišče in da so že pred leti našli srnjad brez glave kar naj bi po njihovem pomenilo, da jo je uplenil ris, čeprav je to lisičja navada in podobne "zgodbe". Preživeli princip "hlevske" gojitve, ki je še zasidran med našimi lovci, ne prenese, da v lovišču leži od risa, lovčevega konkurenta uplenjena srna, k kateri bi se ta nekaj dni vračal in hranil.
Marsikateri stari lovci in tisti, ki od njih nekritično prevzemajo zgrešeno mišljenje, vidijo za njih primerno stanje v lovišču šele ko je podobno čim številčnejšim in mirnim kravicam v natrpanem hlevu.

K sreči  in zahvaljujoč raziskovalcem in njihovim analitičnim pristopom se v nove generacije lovcev in med tiste starejše odprtega uma vedno bolj širi znanje, ki temelji na terenskih in laboratorijskih raziskavah, ki edine lahko dajo pravilne odgovore na zastavljena vprašanja.
Floskula, da lovci najbolje vemo kaj je dobro za divjad, ker smo v lovišču dnevno prisotni, mora na smetišče zgodovine vse dokler ne bomo sposobni sami od naše organizacije in politike neodvisnega znanstvenega analitičnega pogleda na življenje in vpliv nam zaupanih živalskih vrst in širše.

Kdor resnično in ne samo deklarativno želi v naši deželi doživeti in izvajati trajnostno rabo naravnih virov in ohranjati biotsko pestrost lahko prizadevanja naših znanstvenikov le podpira in jim čestita. Jaz zagotovo, kaj pa vi?

Dobri članki v dnevnem časopisju, ki se naslanjajo na ta raziskovanja so gonilo tega napredka, zato so kvalitetni novinarji pomemben člen v prizadevanjuh za ohranjeno naravo.

Novinarki sta takole zapisali na začetku članka:

Ris je naravni selektor, njegovo izumrtje pa bi bila velika izguba, ugotavlja raziskava Biotehnične fakultete.

Ljubljana - Slovenski raziskovalci so dokazali, da ris lovi predvsem fizično šibkejši plen, njegovo vlogo v naravni selekciji srnjadi in druge divjadi pa bi človek težko nadomestil.

»Dileme, ali je ris selektor ali lovi naključno, ni več,« je za Delo pojasnil Miha Krofel, ki je v skupini raziskovalcev Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani zadnjih deset let intenzivno proučeval navade risov v Sloveniji.

Podobno kot volk je tudi ris teritorialna žival

»Pokazali smo, da so bile nekatere domneve o vplivu risa na srnjad precenjene. Imamo zelo trdne podatke, da posamezen ris upleni le osem odstotkov srn znotraj svojega teritorija na leto, kar je približno petkrat manj kot znaša odstrel, poleg tega pa je delež shirane srnjadi v risovem plenu približno enkrat večji, kot ta delež znaša med odstreljenimi živalmi. To pomeni, da človek risa v njegovi vlogi pri naravni selekciji težko nadomesti in da je risovo plenjenje trajnostno,« pojasnjuje Miha Krofel.

...

Več na viru: http://www.delo.si/novice/slovenija/krofel-lov-risa-na-srne-je-v-interesu-srn.html