Free Risa

Risa še kar na svobodi

Časniki občasno še poročajo o risi, ki je skupaj s partnerjem pobegnila iz živalskega vrta. Le ta se uspešno skriva in se ne pusti ujeti. Žival je očitno v dobri kondiciji, torej je uspešna v lovu verjetno ptic in glodalcev. Risa v Rožniškem gozdu je postala atrakcija za sprehajalce, ki poročajo o srečanjih z njo, dostikrat pa jo neuki meščani zamenjajo s kako domačo mačko. Oskrbniki iz živalskega vrta že ves mesec iščejo pobeglo mačko, medtem ko se je maček, samec risa, že prve dni ujel v past in sedaj sameva v ujetništvu.

Znana nam je situacija z risjo populacijo v Sloveniji, ki umira zaradi parjenja v sorodstvu in nujno potrebuje osvežitev krvi. Risa iz živalskega vrta v Ljubljani pripadata isti vrsti in pojavlja se vprašanje zakaj pobegli risi ne omogočiti življenja v naravi. Seveda ne na zaprtem območju, kjer se trenutno nahaja, temveč tam, kjer bi lahko prišla v stik s preostalo populacijo. Četudi bi se risa prebila iz Ljubljanskega okupacijskega avtocestnega obroča v bližnje gozdove, bi bilo njeno preživetje v bližini mesta vprašljivo. Pa ne zaradi njene sposobnosti preživetja v gozdu, saj je v mesecu dni sama dokazala, da je sposobna lovka. Nevarnost bi ji predstavljala puška v nestrpnih rokah kakega prepotentnega lovca, saj se naravovarstvena zavest, sploh pa zavest o potrebni prisotnosti velikih zveri v gozdovih med lovci šele rojeva.

Zakon o divjadi in lovu predvideva, da mora lastnik obore pobeglo divjadi ujeti v osmih dneh od dneva, ko je bil pobeg ugotovljen, sicer se pobegla divjad šteje za prosto živečo divjad. Ris zakonsko ne spada med divjad, pa bi bilo vseeno smiselno tudi v teh primerih tako ravnati, še posebej če gre za primerek, ki je dokazal sposobnost preživetja v naravi in bi pomenil pomemben prispevek k dobrobiti preostale populacije v naravi.

Odlov pobegle rise in njena selitev v areal preostalih risov bi po mojem laičnem mišljenju bila dobra in hitra rešitev, saj bomo birokratsko in politično zgodbo o doselitvi novih risov še nekaj mesecev, če ne več čakali.

Drugačno pa je seveda za razliko od mojega laičnega mnenja kompetentno mnenje strokovnjaka dr. Mihe Krofla, ki pravi, da
"risinja (po Toporošiču "risa") po Rožniku lovi, vsaj občasno, tudi srnjad.

Tudi dr. Hubert Potočnik iz  biotehnične fakultete je podobno zabeležil svoja razmišljanja o pobegli risinji:
" ... moram priznati, da tako razmišlja vedno več ljudi, ki spremlja zgodbo okoli pobegle ris(inj)e. Morda res (na žalost) zakonsko določilo ne velja za vrste, ki niso divjad. Vsekakor pa si živalski vrt intenzivno prizadeva, da bi jo ujeli in spravili nazaj v živalski vrt saj gre za neke vrste legitimno (morda celo zakonsko dolžnost... a pravnih podlag ne poznam) pravico ali pa moralno zavezo, da "poskrbijo" za pobeglo žival. Na tem mestu bi dopolnil, da se je dejansko pokazalo, da je risinja sposobna plenit vrsti najoptimalnejši plen (srna), saj so včeraj našli ostanke njenega plena (lanska mladica), ki jo je praktično 100% použila. Moram reči, da nisem dosti dvomil, da bo uspešna pri plenjenju, saj gre v za t.i. top plenilca, pri katerem je plenjenje močno vtisnjeno v "genetski vedenjski program". Tisto kar ji manjka je le nekaj izkušenj (ki jih verjetno lahko kompenzira z "naivnim plenom" na Rožniku) in poznavanje terena, ki pa v tem primeru verjetno ni ključnega pomena za uspešnost plenjenja. Največjo grožnjo, ki jo trenutno vidim zanjo je izredno velika verjetnost, da bo postala žrtev trka z vozilom. Ob tej gostoti in hitrosti prometa, je to lahko dejansko največja nevarnost zanjo seveda, ob predpostavki, da ji ne bo uspelo zapustiti zaprtega Ljubljanskega cestnega obroča. Zaenkrat njeno zadrževanje na Rožniku ne kaže velike motivacije za disperzijsko vedenje, in spominja bolj na "homing" kar potrjuje tudi občasno pojavljanje v bližini njene nekdanje obore... Zato je seveda vprašljivo kaj bi se dogajalo, tudi če bi prišla iz tega obroča, saj bi ostajanje na robu urbanega okolja pomenilo, da bilo zanjo malo možnosti za "vključitev" v populacijo oziroma za parjenje v s samcem v naravi (čeprav bi se to lahko v primeru premika v smeri proti Hrušici lahko zgodilo). Sodelavci, ki so risinjo videli od blizu so (že pred njadbo kadavra srne) imeli občutek, da je zdrava in dobro rejena in moje prepričanje je, da zanesljivo lovi njen "genetsko" najljubši plen, čeprav se verjetno ne odreče kakšnemu ptiču ali glodalcu. Vsekakor so pri vsakem od scenarijev na tehtnici tako pozitivne kot negativne stvari. Zagotovo bodo živalskemu vrtu v primeru, da bo risinjo povozilo, ali bo poginila zaradi katerega koli drugega vzroka očitali, da samice niso uspeli ujeti... in seveda nasprotno, v primeru, da jo bodo, da so ji vzeli svobodno življenje, ki ga je spoznala in se naučila živeti na prostosti....Seveda si delček mene želi (naj mi ZOO oprosti), da bi samici uspelo, resnično uspelo. To pomeni, da bi našla teritorij, samca in imela mladiče...a njeno vedenje, zlasti zaradi ne-plašnosti do ljudi, je (vsaj zaenkrat)  takšno, da je možnosti za to verjetno bore malo."