Se obeta izredni odstrel volkov?
KGZ za izredni odstrel volkov
Kot poročajo danes 30. maja 2014 v dolenjskem listu, naj bi odbor za gozdarstvo in lovstvo pri kmetijsko-gozdarski zbornici na izredni seji podprl izredni odstrel volkov. Zakaj jim je ljuba taka odločitev?
Mediji zadnje dni poročajo o nekaj napadih volkov na živino. Posebej zanimiv odziv v zgodbi o volkovih pa je doživela čudovita fotografija lovca-fotografa Emila Kodata, ki je objavil fotografijo mladega volčjega tropa, ki se hrani z uplenjenim srnjakom. Tisti, ki se zavedamo pomena velikih zveri za naravno ravnovesje smo bili veseli pogleda na tako fotografijo, povsem drugače pa so se odzvali nekateri, še posebej nekateri krajani in župan Sodražice. Najbolj naj bi se bali napada volkov na ljudi, čeprav jim je tudi sam avtor fotografije zatrjeval, da ni še nikoli slišal za primere napada volka na človeka pri nas, pa verjetno še kdo drug tudi ne, razen seveda v kakšnih pravljicah. Pa bi upal reči, da je bilo pred leti, ko so bili ti kraji še manj obljudeni in bolj odljudni, volkov tam neprimerno več.
Pri problematiki konflikta človeka z velikimi zvermi, kot se opaža in kot beleži tudi stroka, tista prava biološka, brez vpliva kmetijsko-gozdarsko-gospodarskih lobijev, je najpomembnejši ravno človekov vpliv. Nekoč redko poseljena področja brez odpadkov, ker se je na kmetiji vse porabilo, so zamenjala naselja z družinami, ki se ne ukvarjajo več s kmetijstvom ali pa to počno intenzivno. Ljudje imajo več časa za prostočasne dejavnosti potepanj po naravi, gora potrošniških odpadkov pa je vsakdanjost.
Kmečko okolje je prevzelo malomeščansko podobo in njene komoditete brez zavedanja, da se širijo v prostor drugih bitij, ki se tem spremembam na svoj način prilagajajo. To prilagajanje se kaže v oportunem hranjenju na pogrnjeni mizici ponujenih odpadkov, na malomarno v naravi odvrženih kmetijskih odpadkih vključno s klavniškimi ostanki, na ponujeni živini na pašnikih. Ta živina na pašnikih spada poleg vsega še v posebno zgodbo izzvanih napadov, oziroma dresiranja velikih zveri, da to počno.
Ugotovljeno je, da odstrel volkov ne zmanjša škod na živini. Edini način je primerna zaščita, kamor spadajo električne ograje, pastirski psi, nočne staje in odgovorna uporaba vsega tega. Država za te zaščite namenja znatna sredstva, ironija pa je, da jih marsikje ne uporabljajo, ker se bolj splača od države zahtevati odškodnino za poklano živino.
Pa ni škoda le v tem denarju, temveč ker se je opazilo, s kamerami pa dokumentiralo, da so določeni prejemniki materialne pomoči v obliki električnih ograj le te namestili, niso pa jih priklopili na električno napetost. Zveri, katere je ta zaščita prej efikasno odganjala, so ugotovile, da ograja pravzaprav več ne trese in da jo lahko preplezajo brez posledic in tako pridejo do hrane. Ko jih naslednjič mogoče le strese, pa spoznajo, da se jo kljub temu le da prečiti. Na kratko rečeno, neodgovorni upravljavci električnih ograj dresirajo zveri, kako jih prečkati. Ko pogledamo še podatek, da je manj kot desetina rejcev prejelo večino državnega denarja za škode po zvereh, je slika še bolj jasna.
Skratka, prebivalci področij, kjer se srečujejo z zvermi se lahko za te obiske zahvalijo kar svojim sosedom in sebi in ni prav nič higienično zvračati krivdo na ministrstva in preostalo javnost, še posebej je popularno pljuvati čez prebivalce metropole, ker da so še enega medvedka s policijo preganjali.
Ni še leto, kar smo v Sloveniji gostili strokovnjaka, ki nam je pojasnil kako so se s podobnim problemom, le da z mnogo večjimi in številčnejšimi grizliji ubadali američani in kako so to tudi rešili, oz. držijo problem na vajetih. Zelo enostavna rešitev medovarnih smetnjakov in nadzora nad zaščitnimi ukrepi in odgovornega obnašanja v divjini in naseljih blizu katerih se zveri pojavljajo, pa le redkokomu odgovornih pade na pamet.
Ali bo sedaj nekaj volkov, posledično pa cel trop plačalo davek za človeško nepremišljenost, bodo odločali pristojni. Koliko bodo odgovorni, ne vem. Kakor se bodo že odločili, nekomu ne bo prav. Nikakor pa tudi ni prav, da se poziva samo k enostranskim »rešitvam«, ki ne dopuščajo popravnih izpitov.