Volkovo plenjenje prostoživečih parkljarjev
Plenjenje prostoživečih parkljarjev in variabilnost prehranjevanja volčjih tropov
Analiza najdenih ostankov plena:Skupno smo našli 83 ostankov plena volkov, kar je manj od predvidenega cilja (100-150). To je bila predvsem posledica kratkega časa spremljanja posameznih volkov (v povprečju le 204 dni) zaradi nepričakovano visoke smrtnosti volkov opremljenih s telemetričnimi ovratnicami in tehničnih težav. Ne glede na manjši vzorec pa ocenjujemo, da zbrani podatki predstavljajo dovolj velik vzorec za okvirno oceno plenjenja volkov v Sloveniji.
Ker sta verjetnost zaznave potencialnega mesta uplenitve s pomočjo telemetričnih podatkov (analiza gruč GPS lokacij) in verjetnost odkritja ostankov plena med obiskom lokacije na terenu odvisni od velikosti plena, takšni rezultati običajno podcenjujejo delež manjšega plena v prehrani volkov. Analiza vsebine iztrebkov volkov nam je zato dala bolj zanesljive podatke o deležu posameznih vrst v prehrani volkov. Analiza ostankov plena je pomembna predvsem za določanje deležev in demografske strukture pri večjih plenskih vrstah. V okviru projekta smo pregledali 475 predhodno nabranih in zamrznjenih volčjih iztrebkov.
Večina najdenih ostankov plena volkov je pripadala jelenjadi (Cervus elaphus) in srnjadi (Capreolus capreolus) (Preglednica 4), za katere smo nato tudi opravili analizo spolne in starostne strukture. Pri jelenjadi so volkovi lovili predvsem mlade (mladiči 52% in enoletniki 21% najdenih ostankov plena) in stare živali (18% najdenih ostankov plena). Živali na višku moči (srednja leta) je bilo malo, še posebej v primerjavi s pričakovanim deležem v populaciji. Izrazit je bil relativno visok delež zelo starih košut, ki so sicer v populaciji redke. Med mladiči so volkovi uplenili živali v enakomernem spolnem razmerju, medtem ko so pri odrasli jelenjadi ujeli predvsem samice (78% odrasle jelenjadi; preglednica 5, Slika 19). Pri srnjadi smo opazili manj selektivno plenjenje glede na starostno in spolno razmerje, čeprav so volkovi nekoliko pogosteje plenili odrasle živali in samce (Preglednica 6). Manjša selekcija pri srnjadi je zaradi manjše telesne teže te vrste pričakovana.
Pri spremljanju ostankov plena volkov smo opazili relativno pogoste kleptoparazitske interakcije (t.j. kraja plena) z več vrstami mrhovinarjev, ki sobivajo z volkovi. Podatki kažejo, da so najpomembnejše interakcije z rjavim medvedom (Ursus arctos), ki je našel vsaj 29% vseh ostankov volčjega plena.
Odstavek je del poročila "Končni rezultati monitoringa volka", ki so ga objavili raziskovalci SloWolf ob koncu projekta.
Celotno nadvse zanimivo poročilo si lahko preberete na končni-rezultati-monitoringa-volka ali snamete to datoteko: Poročilo končno SLowolf