Palčki pred vrati

Zanimiv zaplet pred volitvami

Pred nami so nove volitve organov in funkcionarjev LZS. Nekateri dogodki ob tem so najmanj »zanimivi«. Poleg kadrovskih preverjanj, najprej trditve članov UO, da so tako pomembni, da je potrebno ukiniti omejitev sedenja v UO LZS za dobo dveh mandatov.

Trdijo, da so v nekaterih volilnih okoliših lovci tako nesposobni, da so le oni in zgolj oni, ki so že sedaj »sposobni« primerni še naprej opravljati to nalogo. In so seveda sprejeli sklep s katerim so to omejitev odpravili. Koliko stavimo, da se bo kar nekaj takih z dvemi «odsluženimi« mandati ponovno usedlo na iste stolčke?! Še v firmah velja pravilo, da je lepo in prav, da se pred umikom v penzijo poskrbi za naslednike in se jih izobrazi. In tako kot imamo v firmah »sedeče bike«, je podobna zgodba očitno tudi v lovski organizaciji. 

Nato trditev, da je edina zveličana oblika lovske organizacije tista zgodovinska »delegatska«, kjer glava nima pravega stika z nogami. Visokim nosovom seveda smrdijo prepotene noge, čeprav nosijo okoli bolj ali manj puhlo glavo. Če bi ne bila puhla, bi za noge poskrbela kot se spodobi in bi bila zadovoljna tako glava z nosom, kot tudi dišeče noge.
Ampak siva glava se je odločila, da tako je in pika. Kljub preko 800 nogam, ki so ji pred leti naročile drugače in kljub lepim možnostim, pravzaprav zapovedim, da o glavi odločajo noge, ne pa rit nekje na sredi korpusa!

In tako imamo v UO kar preveč tistih, ki jim je osnovna naloga zagotoviti obstoj take organiziranosti. Z medsebojno lojalnostjo se v tako zožanem krogu zagotovi dolg obstoj in bivanje v višjih nadstropjih, kjer se ne sliši negodovanj iz kleti in pritličja. Če pa že je kakšno preglasno, se pa vedno najde kakšna opeka iz propadajočega ostenja organizacije in spusti tresniti navzdol.

Teh opek je zadnje čase kar nekaj. Koliko bo tega puljenja iz sten zdržala stavba, bo pa prihodnost pokazala. Se pa upravniki stavbe zavedajo nekaj tega pokanja, zato se hudujejo nad vsemi, ki malo nečedno podobo navzven pokažejo. Ni narobe to, da podoba ni lična, ampak to, da se jo kaže. Tiste nepridne, poredne in nagajive mulce in mule naženemo v klet krompir prebirat, na prag pa v zagmašni gvant oblečene poslušne postavimo. Saj kaj pa bodo sicer sosedje rekli!

No, pa iz pravljic nazaj v pusto realnost. Zapisnik 24. seje UO LZS. Na Planinci, visoko nad barjansko zatohlo meglo.
Menda so se nekateri predstavniki lovskih družin neprimerno vedli na razgrnitvah načrtov v LUO. To sproži »veliko nepotrebnih vprašanj in razmišljanj«. Ja res. Razmišljanja škodijo!
Mogoče pa bi kdo kdaj, tako slučajno, čisto mimogrede in res slučajno, čisto majčkeno, mickeno pomislil, da bi se v vseh teh letih, v času kar nekaj mandatov lovske družine pa že navadile bolj odgovornega in samostojnega obnašanja, kot so ga nekatere sposobne danes. Če bi jim seveda pustili!
Otrok, ki ga na silo ves čas voziš v vozičku, ne bo kmalu shodil! Narediš invalida. In to delegatski sistem uspešno počne. In očitno ima namen to početi še naprej. Dokler ne bo organizacijo spravil do konca na psa.
O odnosu vodstva do nezrelih podanikov sklepamo tudi iz nekaterih ostalih dejavnosti. Tam na vrhu so prepričani, da je potrebno še dodatno urejati reči, ki jih zakonodaja že ureja. Jih zaostriti in otežiti, da slučajno ne bo kakšnemu spodaj kakšna neumnost na misel prišla. V zadnjem lovcu jasno beremo o nakanah zaostrovanja pogojev za lovska strelišča. Za našo varnost menda gre. Ja? Koliko nevarnega pa se nam je do sedaj tam pripetilo?

Torej ne znamo skrbeti zase, ne smemo neposredno izbirati vodstva, ne smemo neprimerno govoriti pred drugimi … Se še komu zdi, da se naša organizacija spreminja v policijsko? Da namesto odgovornih polnoletnih oseb z opravljenimi izpiti in psiho testom postajamo le še izvajalci ukazov z vedno bolj omejenimi možnostmi? Še kdo pomisli na prosluli 133 člen iz časa pretekle države?

Me preganja paranoja? Možno.
Bom pa paranojo tu naprej razvijal.

Ena taka paranoična je bila obravnavana tudi na tej 24. seji UO. Pri točki sprejema Društva ljubiteljev lovskih psov Slovenije v članstvo LZS. Ne gojim nobenih simpatij do tega društva, četudi sam tudi vodim lovske pse. Od špetirov na kinološkem področju sem se distanciral, saj menim, da so stvar kinološke organizacije in se me ne tičejo, obenem pa ne maram, da bi me to oviralo pri prijateljevanjih z osebami tako v tem društvu kot z onimi, ki mu nasprotujejo. A v oči bode nekaj drugega.
Obenem priznavanje, da ni formalnih ovir za sprejem tega društva v članstvo, po drugi strani pa silen odpor do sprejema. Kandidat (grem stavit v te besede) za novega predsednika LZS, Ivan Malešič razmišlja, da je temu društvu mesto v kinološki organizaciji, ne v lovski. Upam, da ne bodo čez čas še na strelskem področju nastala kakšna lovsko strelska društva, saj jih bodo nedvomno napotili na strelsko zvezo. Čudno da lovk niso nagnali na kakšen AFŽ. Tiste lovske družine brez lovišč, bi torej tudi bolj pasale v balinarsko zvezo. One, narejene za jago v LPN-jih pa so seveda prav potihem in hitro prispele v organizacijo, čeprav bi jih jaz nagnal na turistično zvezo. No in kot sem jaz selektiven s tem naganjanjem na turistično zvezo, so nedvomno selektivni tudi teli naši lovski gospodje v UO. Dvoličnost. Taka čisto navadna! Preračunljiva ali pa zgolj fovšljiva.

Ne bi se vedel odločiti ali lovsko organizacijo sedaj tepejo določbe, ki so jih pred leti zagovarjali in vabili k svojim nedrjem vse, tudi nelovce, ki bi želeli naravovarstveno sodelovati z edinim pogojem, da njihova dejavnost ne nasprotuje njeni? Ali pa se je to prepričanje o sodelovanju ohladilo in gremo k zapiranju sami vase. Tako navzven, kot znotraj organizacije. Se kar k tej drugi varianti nagibam.

Da gre v nekaterih primerih za obračunavanje s kritiki, je že nekaj časa jasno. Nedolgo nazaj primer Lukančič, sedaj v tem zadnjem zapisniku primer Samec.
Odlikovani lovec z najvišjim lovskim priznanjem, temelj lovsko informacijskega sistema, motor marsikatere lovske društvene dejavnosti je očitno postal moteč. Drznil si je menda nekaj kritizirati na nivoju svoje lovske družine in celo območne zveze. Upssss, v območno zvezo je dregnil? Napakaaaaa! In ravno sedaj, ko bi moral biti potrjen za predsednika kandidacijske komisije za volitve novega vodstva LZS?
Moramo pa pri tej točki glasno »pohvaliti« predsednika delegatov LZS samega magistra Srečka Kropeta, ki je »v zadnjem trenutku« pred sejo UO prejel to informacijo. Predstavnika Koroške, slučajno predsednik in podpredsednik območne lovske zveze, sta seveda že imela pripravljenega nadomestnega kandidata. Ta je bil zagotovo izbran po široki javni demokratični diskusiji med lovci in družinami na tistem področju in je že nekaj dni pred sejo UO podal soglasje. Le papir so pozabili prej poslati na zvezo, pa ga je Krope dobil »zadnji trenutek«. Ja seveda, malo morgen!

Glasovalni stroj pa je seveda potrebno vedno pripraviti. In če se v prid kandidata kdo oglasi in opozori, naj se ne naseda na t.i. lokalne spore, je potrebno postaviti protiargumente. Malešič prizna, da ni predpisanega načina evidentiranja, a vseeno zaprosil za mnenje lokalnih predstavnikov.

Uspeh glasovanja je bil s tem zagotovljen. V UO LZS sedi večina najvišjih funkcionarjev območnih zvez in takega kritizerja je treba utišati, ga onemogočiti in mu podtakniti še kaj. Mislim pa, da jim Samca ne bo uspelo utišati. Jaz se po 40 letih članstva v lovski druščin in s toliko vloženega truda, kot ga je vložil on, že ne bi pustil.

Ko takole zlagam ta mozaik, pa sem le nekaj koščkov naštel, se mi pred očmi vedno bolj prikazuje tista reklama s palčki, ki si tiščijo nosove in vpijejo »Smrdi, smrdi, oj kako smrdi!«