Magnetogram tretje - zadnje obravnave ZDLov

Posredujem magnetogram včerajšnje zadnje obravnave predloga zakona

o spremembah in dopolnitvah zakona o divjadi in lovstvu. Preberite si kako so govorili poslanci!

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR

Nadaljevanje 35. seje

(6. februar 2008)


Sejo je vodil France Cukjati, predsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 9.01.

.

.

.

.

.

.

.

.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

In prehajamo na nadaljevanje prekinjene 13. točke dnevnega reda - to je na tretjo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o divjadi in lovstvu. Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih in členih. Sporočam vam, da amandma, ki ste ga prejeli s strani poslanske skupine Socialnih demokratov k 7. členu je umaknjen. Umika verjetno še niste prejeli na klop, tako da imamo samo en amandma k 7. členu in sicer poslanskih skupin SDS in SLS. Odpiram razpravo o amandmaju k temu členu in o samem členu. Prijava za razpravo teče. Sprejet proceduralni predlog, da vsak razpravlja samo enkrat, tudi na to točko še vedno velja. Gospod Janc, izvolite, imate besedo.

KRISTIJAN JANC: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovana sekretarka s sodelavci, kolegi in kolegice!

1165. TRAK (VI) 19.24

(nadaljevanje) Jaz verjamem, da bo ta amandma k 7. členu tudi dobil soglasje in podporo v Državnem zboru, da bomo končno pred nami ta zakon, ki se tako dolgo že vleče tako na vladi, kot v Državnem zboru našel primerno rešitev, konsenz med lovci, med lastniki in med naravo, vmes je pa še divjad, da bi ga končno dobili, dali v končen sprejem, dobili prve koncesije, ki jih nekako lovci tako dolgo pričakujejo. Ta konsenz, ki je bil nazadnje, je nekako dosežen z amandmaji, ta amandma samo še nekaj stvari popravlja, usklajuje in verjamem, da bo ta trud, ki so ga imeli poslanci, tudi v sodelovanju z vsemi strankami v Državnem zboru, ne nazadnje tudi bivši poslanec gospod .../Nerazumljivo./ je na tem sodeloval in verjamem, da je bila to dobro zaključena zgodba v interesu vseh, da bi lahko še naprej lovske družine in lovci uspešno opravili svoje poslanstvo v gozdovih z divjadjo in z ohranjanjem narave. In to poslanstvo, če so ga opravljajo 60 let, naj opravljajo še prihodnjih 20 let in mislim, da je to v interesu tako enih in drugih in da končno zapremo to zgodbo, ki traja že štiri leta in čas je, da ta Državni zbor odloči o tem o čemur smo se že bolj ali manj na zadnjem glasovanju Državnega zbora tudi uskladili. Skratka, amandmaja podpiram in podpiram celoten zakon, da ga končno tudi ta parlament sprejme.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Sajovic. (Ga ni.) Gospod Sušnik.

FRANC SUŠNIK: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani prisotni, predstavniki vlade! Zakon o divjadi in lovu, ki je bil obravnavan in sprejet pred 4 leti se ni izvajal predvsem zaradi tega, ker je bilo na ta zakon vloženih več deset ustavnih pritožb. In to dejstvo je bila glavna ovira za to, da ni prišlo do razpisa koncesij. Ustavno sodišče je v svoji odločbi iz novembra 2006 razsodilo, da je zakon oziroma da so posamezna določila zakona o divjadi in lovu v posameznih manjših segmentih v neskladju z ustavo in s tem amandmajem rešujemo tudi eno bistveno ugotovljeno neustavnost. To pa delamo zato, ker želimo, da se zakon o divjadi in lovu uredi v skladu z ugotovitvami Ustavnega sodišča in da se ustvarijo pogoji za razpis in podelitev koncesij. Ustavno sodišče je nesporno ugotovilo, da je pri drugi podelitvi koncesij nemogoče favorizirati obstoječe

1166. TRAK: (JJ) 19.27

(Nadaljevanje) lovske družine in v svoji obrazložitvi odločitve eksplicitno zapisalo, da je treba dati pri drugi podelitvi koncesij prednost tistim lovskim družinam, katerih večino predstavljajo lastniki lovišča oziroma lokalni lovci. In to smo napisali že v osnovnem zakonskem predlogu. Ta amandma pa gre v korak pripombam lovcev in na drugo mesto prednostne liste interesentov za drugo podelitev koncesij postavlja lovske družine, ki bodo dobile koncesijo ob prvi podelitvi. Mislim, da je to prav, da je to pravilno. Predvsem pa se mi zdi, da je pomemben drugi odstavek tega amandmaja, ki jasno govori, da je prednostni vrstni red iz prejšnjega odstavka možen, da ga lahko uveljavlja samo tista lovska organizacija, ki ima najmanj 15 članov. S tem mislim, da se izognemo vsem dilemam, ki so bile umetno sprožene in ki so umetno nastale. Ne vem, najbrž v krogih lovskih ali tako imenovanih samozvanih lovskih strokovnjakov ekološkega foruma. Te dileme so bile umetno, da so s takšno ureditvijo na široko odprta vrata za privatizacij lova oziroma za fevdalizacijo lova, kot so celo napisali v tisti peticiji, kjer so lovce lastnike zemljišč oziroma lovce, lokalne lovce, lovce, ki imajo prebivališče na območju lovišč poimenovali kar lovske fevdalce, takšno ureditev pa fevdalizacijo lova. Poglejte, to je smešno. To je popolnoma in v celoti smešno. Jaz bi rad avtorje te peticije spomnil, da so predstavljali jedro lovskih družin, ki so se ustanavljale takoj v povojnih letih, v letu 1946, 1947, da so predstavljali lastniki, kmetje, lastniki kmetijskih zemljišč. In da tam kjer lovske družine sestavljajo v večini lokalni lovci in lastniki zemljišč, ni z upravljanjem lovišč praktično nobenih omembe vrednih problemov. Jaz sem prepričan, da je ta amandma korak v pravo smer, da bo zakon zdaj sposoben za izvajanje, da bo tudi čim prej prišlo do podelitve koncesij. S podelitvijo koncesij pa tudi do povečane vloge lokalnih skupnosti in navsezadnje skozi to tudi lastnikov zemljišč pri pripravi letnih in obdobnih

1167. TRAK: (JJ) - 19.31

(Nadaljevanje) lovsko gojitvenih načrtov in v sklopu tega tudi...

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospdo Rezman.

VILI REZMAN: Hvala lepa gospod predsednik. če bi jaz sedaj moral glasovati o zakon kakršen je sedaj, brez tega amandmaja pripravljen, bi glasoval takoj za. Ko pa se moram odločati še o amandmaju, lahko kar napovem, da sem že prejšnji teden, ko mi je bil predočen osnutek tega amandmaja, svoj podpis pod to odklonil. Odklanja ga tudi poslanska skupina DeSUS in kakor vem odklonila ga je tudi Poslanska skupini NSi in amandmaja ne misli podpreti, iz drugih razlogov sicer kot mi, ampak želim povedati, da dve od štirih koalicijskih strank ne nameravata podpreti tega amandmaja. Razlogi so jasni. Če je NSi, če jih prav razumem odklonil podpis zaradi tega, ker se jim zdi, da je dezevuirana funkcija lastništva, imamo mi pomisleke v zvezi s tem, ker je lastništvo favorizirano, celo pred stroko. Ampak, to ni največji problem. Večji problem nastane potem, ko pogledamo kaj v tem amandmaju piše in v prvi točki piše, da ima prednost lovska organizacija, ki ima, poslušajte zdaj: ali večje število članov, ki so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju lovišča oziroma ali po slovarju slovenskega knjižnega jezika ali, ki ima večje število članov z bivališčem na območju lovišča. Kaj zdaj velja pri odločitvi? Prvi del tega stavka, ali drugi del tega stavka? Kaj so kriteriji za izbor. Ali lastništvo na območju ali morebiti stalno bivališče. Kako bomo odločali takrat, ki bodo lastniki, tretirani kot lastniki nasploh, bodo lastniki torej, pa ne bodo imeli stalnih bivališč na tem območju. Bodo recimo lastniki odkod drugod, z bivališčem nekje drugje. Ali če se bodo prijavili lovci s stalnim bivališčem na območju, pa ne bodo lastniki. Zopet sprašujem, ali velja prvi del, ali velja drugi del stavka, ker oba sta pa izključujoča, nista kumulativno mišljen, potem bi moralo biti in. Če bi bilo kumulativno, bi moral biti in. In to seveda vnaša neke dileme, neke nesporazume. Morebiti bo to urejeno s koncesijskim aktom, ki pa mi ne vemo kakšen bo. Morebiti je takrat prava priložnost, da se koga favorizira, ampak mi tega ne želimo dopuščati.
Drug problem, ki se pojavi tukaj je problem v zvezi s tem, da - dobro zdaj so umaknili svoj amandma k amandmaju s strani socialne demokracije, ki bi relativiziral vlogo lastništva. Mi bi ga podrli, če bi ostal, ampak pojavi se pa problem drobitve lovskih organizacij.

1168. TRAK: (MK) - 19.34

(nadaljevanje) Ta kriterij 15-ih lovcev, ki lahko ustanovi lovsko organizacijo je pri sedanji družini, ki ima 150 ali 200 ali 300 članov, faktor, ki dobesedno spodbuja, da se bo to razbilo, da bomo imeli eno, dve, tri ali celo več lovskih organizacij ustanovljenih iz sedanje ene, ki bodo med seboj tekmovale in favorizirale en, drugi ali tretji kriterij. Tisti, ki menijo, da imajo odgovore na to, jih naj pač dajo, potem bomo lahko govorili ali so njihovi odgovori ustrezni. Sicer se pa lahko zgodi, da bodo lastniki, zdaj se malo igram iz Ljubljane ustanovili na mojem koncu na Pohorju novo lovsko organizacijo, lastniki bodo tam, stalno bivališče bodo imeli tukaj v Ljubljani. Moji lovci iz Pohorja bodo pa ustanavljali lovsko organizacijo na Krasu, ker tam na Pohorju zanje več ne bo prostora. Mi tega ne bomo podprli.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa Uhanova.

MARJETKA UHAN: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni. V Novi Sloveniji menimo, da ta amandma bistveno ne popravlja zakona, ga ne izboljšuje, niti ne spreminja bistva, amandmaji kot zakon so napisani izključno v interesu lovskih organizacij, brez kakršnih soglasij ali pa da bi se upoštevalo kjerkoli, kakršnekoli predloge lastnikov zemljišč, kmetov, nevladnih organizacij lastnikov ali kmetij. Skratka moram reči, da smo nekako razočarani, da ni prišlo do nikakršnega posluha do teh. Verjamem, da lastniki zemljišč, kmetje niso taki lobisti kot lovci. Verjamem pa, da niso tako nevedni, da ne bi vedeli, kaj jim tudi pripada oziroma, kaj s tem zakonom sprejemamo.
Če pokomentiram še ta amandma, ta amandma govori o tem, da se v bistvu čez 20 let pa le omenja nekako lastnike zemljišč, pri prvi koncesiji tako ali tako ima prednost dosedanja lovska organizacija. Po 20-ih letih, pa se lahko lastniki ali pa tisti, ki imajo stalno bivališče vključijo v lovske organizacije, sicer tudi zdaj lahko, ampak tisti bodo imeli potem prednost. To je to, kar mislimo, da danes lahko bi spremenili. Potem pri naslednji koncesiji, pa imajo spet prednost dosedanje lovske družine in tako naprej. Skratka, ne vidimo s tem amandmajem, s tem zakonom kakšne prednosti oziroma menimo, da je zakon ustavno sporen in

1169. TRAK: (MK) - 19.37

(nadaljevanje) zato ne bomo sodelovali oziroma ga podprli takšen kot je.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Veber.

JANKO VEBER: Hvala za besedo. Amandma, ki je vložen s strani SDS in Ljudske stranke je povsem nepotreben. Tako, da rešitev, ki je že bila sprejeta v drugi obravnavi tega zakona v Državnem zboru je ustrezna, odpravlja vse pomanjkljivosti, ki jih je mogoče tudi ugotovilo Ustavno sodišče, kajti merilo za izbor koncesionarja imamo sedaj zapisano, je izpolnjevanje strokovnih kadrovskih in materialnih pogojev, ki zagotavljajo uresničevanje javnega interesa pri trajnostnem gospodarjenju z divjadjo. Jaz mislim, da je res vsem v interesu, da z divjadjo in z naravo gospodarimo na trajnostni način, da to ni predmet samo ekonomskih interesov in da to ni osnova, da bi lahko na podlagi sprejetega amandmaja prihajalo v Sloveniji do številnih lovskih družin, s 15-imi člani, ki se bodo med seboj kregale, kdo bo tisti, ki bo dobil koncesijo po 20-ih letih. In verjemite mi, da bo največ izgubila pri tem kreganju narava in divjad. In jaz upam, da se pa danes v tem času že kar zavedamo tega, da smo tudi ljudje sestavni del te narave in da se v Sloveniji še kako zavedamo odgovornosti do naravnih danosti in da jih pač ne želimo prepustiti stihiji, ki bi lahko nastala, zaradi ustanavljanja številnih novih lovskih organizacij s 15-imi člani. Torej, ta amandma se nanaša samo na to, da je pač potrebno večje število članov v lovski družini s stalnim bivališčem do območja lovišča ali pa oziroma večje število tistih, ki so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov. Pogrešamo odnos do narave v teh kriterijih, odnos do tega, da resnično ohranjamo številne živalske vrste, po kateri je Slovenija tudi prepoznavna in še enkrat poudarjam, da je zaradi tega besedilo oziroma sam amandma povsem nepotreben, ker so vsem dileme glede neustavnosti zakona odpravljene. Lahko pa povem, iz razlogov, ki sem jih navedel, da bo prišlo do številnih nekontroliranih ustanavljanj družin, ta zakon zelo slab in tudi mislimo, da ni primerno, da ga sprejmemo, če bo ta amandma sprejet.

1170. TRAK (VI) 19.40

(Nadaljevanje) V kolikor bo ta amandma sprejet lahko povem, da za nas zakon ni sprejemljiv in ga ne bomo podprli. Hvala.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Bajc.

JOSIP BAJC: Gospod predsednik, hvala lepa. Kolegice in kolegi! Kar nekaj lovskih sem danes slišal od nekaterih kolegov, ki govorijo, da lovske družine imajo 200 do 300 članov. Jaz ne poznam v Sloveniji nobene take lovske družine in upam, da nikoli ne bo take lovske družine. Še manj pa pričakujem, da bomo imeli zasebna lovišča na območju sedanjih lovskih družin ali kogarkoli drugega.
Drugo, kar bi rad rekel, Ustavno sodišče je o vprašanju v zvezi z lovstvom, podelejevanju lovskih pravic, podeljevanju koncesij in tako naprej izdalo dve odločbi, in sicer eno 11.10.2006 in eno 9.11.2006. Tistim kolegom, ki so na pamet nekaj govorili in utemeljevali razloge zakaj ne bodo podprli tega amandmaja, ki ga je Poslanska skupina LDS in Slovenske ljudske stranke predlagala, naj preberem del 23. točke obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča iz 11.10.2006, pri čemer odločba iz dne 9.11. v ničemer ne razveljavlja ali drugače tolmači, ampak nekoliko bolj razdela, razčleni, da nihče ne sme imeti prednostne pravice oziroma da so vsi izenačeni. Naj preberem dva stavka iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča pa boste videli, da je ta amandma celo izboljšal to. Piše naslednje: "Lovska družina katere večji del članov so lastniki zemljišč in gozdov na območju lovišča oziroma katerih večji del članov ima stalno prebivališče na tem območju ima prednost pri podelitve koncesije v razmerju do drugih lovskih družin, razen pri prvem podeljevanju koncesij, ko ima prednost lovska organizacija, ki je do javnega razpisa upravljala z loviščem. Iz navedenega izhaja, da lahko lastniki zemljišč na svojem zemljišču izvajajo lov pod pogojem, ki jih določa zakon. Če so lastniki zemljišč združeni v organizacijsko obliko, ki jo predvideva zakon o lovu lahko v okviru te oblike pridobijo lovsko pravico." Sedaj bom pa povedal zakaj je celo ta naš amandma boljši, kot je ta obrazložitev te odločbe. Iz enega preprostega razloga. V tej obrazložitvi 23. točki odločbe pravi: "del članov". Del je od treh sta dva, ali pa eden in pol. Če smo pa mi rekli število, smo pa dejansko rekli "istih, ki imajo stalno prebivališče in zemljišče", skupno število je 17 napram 15 je več in tisti bodo pridobili to prednostno pravici. Lahko rečem tudi v imenu poslanske skupine, da poslanska skupina bo podprla ta amandma iz preprostega razloga, dobili bomo zakon, ki se bo lahko tudi uveljavljal oziroma pričel uresničevati

1171. TRAK: (SP) - 19.44

(Nadaljevanje) zdaj. Pri čemer pa še enkrat poziv, tako kot sem pri drugi obravnavi rekel, pričakujem pa da ne bo ta zakon tako spremenjen, doživel usodo kot sedaj veljavni zakon, ko smo lovci čakali tri leta za podelitev koncesije in da bo predlog za razpis koncesije dvakrat na Odboru z gospodarstvo padel, enkrat pa na Vladi. Da bo dejansko ministrstvo pripravilo pravočasno razpise in da bomo lovci lahko že na podlagi podeljenih koncesij vsaj del lovskega leta v letošnjemu letu opravljali na podlagi podeljenih koncesij izhajajoč iz tega zakona. Hvala.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Vidim še željo po razpravi. Odpiram ponovno prijavo. Gospod Rezman vi ste že. Gospod Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Saj nisem mislim da bo res, ampak je. Tako rekoč na vsaki seji najmanj enkrat ali dvakrat dobimo popravni izpit s strani Ustavnega sodišča in ta Državni zbor v tej sestavi bo, po mojem svetovni rekorder, ki bo po nalogu Ustavnega sodišča spreminjal svoje odločitve, ki jih bo sprejel pač po najboljši veri da dela prav in ta zakon je eden od rekorderjev ki se na ta način spreminja.
Ampak poglejte, kaj pravzaprav danes delamo? Ko berem ta amandma ... Lahko da ste v dobri veri prejšnji teden izglasovali tista dva amandmaja, češ bomo popravili, ker je bil pritisk neznaten, argumenti so bili taki da so vas prepričali da morate vendarle nekaj storiti pri tem samo zato da boste lahko popravljali v tretjem branju. Ampak kako ste popravili ta amandma oziroma govorim o členu 7.? Ali mi lahko razložite kaj pomeni, da imajo prednost v prvi točki - lastniki zemljišč, to razumem - ampak tisti člani oziroma tiste lovske organizacije ki imajo večje število članov s stalnim prebivališčem na območju lovišč. Poglejte gospo Sušnik, jaz vem da je lovišče omejeno na izven naselij. Da je omejeno tako da naselja niso v loviščih. Ali je torej za tiste ki imajo stalno prebivališče na Mašunu, ali na Pohorju nekje v lovskih kočah prijavljena stalna prebivališča in tisti imajo prednost? Stalnega prebivališča na območju lovišča praktično ni. Če bi zapisali: "Na območju občin, kjer je lovišče opredeljeno.", potem bi človek to razumel. Če pa govorite da morajo biti ljudje prijavljeni na območju lovišča, nekje sredi Pohorja, nekje sredi ravnic prekmurskih, potem seveda razložite kaj to pomeni. Območje lovišča ... Jaz sem gledal karte, jaz sem gledal karte vseh tisočih lovišč, ki so zarisane po Sloveniji, predvsem zaradi tega ker je bilo nekaj nesporazumov. Ni bilo res, gospod Sušnik, ogromno ustavnih pritožb s strani lovskih družin. Bilo je enih par

1172. TRAK: (SP) - 19.47

(Nadaljevanje) "špetirov" s strani dveh, treh lovskih družin z območja občine Ormož, ki so bile s strani znanega ljubitelja, ne bom nadaljeval, sprožene - v osebi gospoda Soka, da ne boste ugibali - in seveda se je to potem tri leta držalo in zaradi tega je to potem prišlo tudi v koalicijsko pogodbo, kjer ste zapisali da bo koalicija spremenila zakon o divjadi in lovstvu, zato da se bodo stvari spremenile v smeri favoriziranja lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, v smeri pravic in tako naprej. Ampak tako je. Koalicijsko pogodbo si preberite gospa Uhanova. Jaz sem si jo prebral in zato vem kaj ste si želeli. Ampak vam očitno v treh letih ni uspelo. Ker vas ne obravnavajo povsem z enako težo kot SDS, ali pa katero drugo stranko. Ampak to ni pomembno. Če ne bi se vmes oglašala, ne bi polemiziral z vami. Jaz preprosto mislim da gre za to da je tisto, kar je bilo sprejeto prejšnji teden v duhu gospodarjenja z naravo, z gozdovi, z vsem tistim kar smo že stokrat povedali. Da pa bi bilo prav, da se tukaj ne sprenevedamo. Jaz nimam nič proti da je lastnina sveta, da je pod pogoji Ustavi in tako naprej, nedotakljiva in tako naprej. Ampak ne more biti absolutna. Da si jo tisti ki jo pač imajo, tudi skozi ta zakon prisvajajo na način, da nihče ne more upravljati tudi s tistim kar je državno. Divjad. Jaz upam da bo ostala državna in da je to splošno dobro in da bomo imeli vsi - jaz nisem lovec - pristop do narave, do gozdov, voda in tako naprej in tukaj gre samo za to. Ali bomo pristali na to da je to .../Nerazumljivo./... Skratka ne bom podprl amandmaja.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Izvolite.

FRANC SUŠNIK: Hvala lepa. Gospod Anderlič me je napačno navedel. Mislim da mi Poslovnik omogoča da ga korigiram. Jaz nisem nikoli rekel da so lovske družine vlagala ustavne pritožbe na zakon. Gospod Anderlič, to ste si izmislili oziroma sta me narobe slišali. Drugo pa bi rad povedal samo še to, da vse bolj verjamem, da nekaterim v tem Državnem zboru ni za to da bi se podelile lovske komisije, da bi se odpravila ugotovljena neustavnost pri zakonu o divjadi in lovu. To je bilo slišati stališča poslanske skupine na desni, poslanske skupine na levi. Očitno vam paše to brezvladje, ko lahko lovske družine, pri tem ko nimajo podpisanih koncesijskih pogodb, delajo praktično vse kar hočejo po loviščih, ne da bi za kaj odgovarjale. Pripišite si če ne bo zakon sprejet. Pripišite si odgovornost za to da se ohrani tisto kar je do zdaj. In jaz tudi prosim, nekaj lovcev je prisotnih, da se potem ve kdo je krivec za to da niso podeljene koncesije v kolikor ne

1173. TRAK: (MK) - 11.51

(nadaljevanje) bo zakon sprejet, ker je sprejem tega zakona nujni pogoj za odpravo ugotovljenih neustavnosti. Eno leto je poteklo novembra 2007.
Še nekaj bi rad povedal. Na tem področju, ki ga urejamo, urejamo režim na praktično več kot 75% Slovenije je to urejanje izjemno problematično in mi se zavzemamo za to, da bo ta ureditev taka, ki bo dolgoročno zagotovila prost, še enkrat poudarjam, prost dostop do dobrine, ki ji rečemo gozd, da se ta prost dostop v ničemer ne omejuje. Hkrati pa sem prepričan, da ta lovski zakon daje lastnikom več pravic, da pa predstavlja za lovske družine tudi več obveznosti in zdaj vidim, da se poskušate izogniti obveznostim, ki jih izvajanje tega lovskega zakona prinaša, zato umetno ustvarjate dileme in ne želite, da se lovstvo v Republiki Sloveniji uredi.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Sajovic.

MAG. BORUT SAJOVIC: Po kratkem tečaju iz sprenevedanja, moram reči samo to...

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Ni replike na repliko...

MAG. BORUT SAJOVIC: ... da je bilo maske treba sneti že včeraj, ko smo glasovali o Mateju, takoj po polnoči. Gre pa v tej zgodbi preprosto, zdaj pa vidim res, da nas hočete peljati žejne čez vodo. Za kaj gre? V poslanskem klubu LDS zakon tak kot je do zdaj brez amandmajev podpiramo in smo za to, da se uvedejo koncesije. Tri leta ste imeli časa, da bi to naredili, pa niste. Ta trenutek velja v spornem členu obrazložitev kot jo je ponovil gospod Veber in je v našem amandmaju, da je merilo pri izbiri koncesionarja za izpolnjevanje strokovnih, kadrovskih in materialnih pogojev, ki zagotavljajo uresničevanje javnega interesa pri trajnostnem gospodarjenju z divjadjo. Pogoji se določijo s koncesijskim aktom. V primeru, da več lovskih organizacij izpolnjuje pogoje, se koncesija podeli lovski organizaciji, ki zagotavlja boljše pogoje za uresničevanje javnega interesa pri trajnostnem gospodarjenju z divjadjo. Če sprejmemo to, potem Ustavno sodišče ne bo imelo čisto nič proti. Pri tem amandmaju, ki ste ga vložili, gre pa enostavno za to, da kot tisti neustavni amandma iz naivne basni o lisici zvitorepki bi se rada ljubila, obenem pa ostala nedolžna. Zakaj gre? Odločamo samo med dvemi dilemami. Ali bomo ohranili najširši javni in pa družbeni interes, ki daje možnost vsem ali pa egoistične interese, ki bo javnost sprl(?), kdo je lastnik zemljišča, kdo je

1174. TRAK: (PK) - 19.55

(Nadaljevanje) tam doma. Poslušajte Maribor, Celje, Kranj, Ljubljana, ta tri mesta imajo najbrž pet, šest tisoč lovcev zagotovo. To se pravi vsi ti bodo zdaj nekje na podeželju ostali kar naenkrat nezaželeni. Duh lovskega zakona izpred stotih let je združeval kmeta, delavca, duhovnika in pa advokata in ta je bil pravi. Mi pa zdaj zadevo razdelili, skregali zato, ker ste pred tremi leti obljubili nekaj lastnikom. In pa ne nas zdaj zavajati, da ima 350.000 lastnikov gozdov v slovenskih... Da ima interes biti lovec. Če bi ga imeli bi lahko bili saj je lovcev v Sloveniji samo 22.500. zdaj ko smo pa podrobno prebrali tisto na kar se sklicuje gospod Josip pa vidim, da nas res hočete žejne peljati čez vodo. Zakaj? Ustavna odločba, ki ste jo citiral pravi v drugem stavku, drugi odstavek 163. člena Zakona o varstvu okolja, tretja alineja in tako naprej. Ta ustavna odločba, ki ste jo brali se sklicuje na zakon o varstvu okolja ne pa na lovski zakon o katerem govorimo. Zadeva je pa takšna, prva ustavna odločba, ki ste jo brali se nanaša na zakon o varstvu okolja takrat se je ustavno sodišče upiralo še na ne razveljavljen 26. člen zakona o lovih. V drugi odločbi, ki je pa mesec kasneje pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni razloga, da se komur koli daje prednostna pravica in je ta 26. člen razveljavilo. In zato je najbolj logična in pa najbolj normalna odločitev, da ne opletamo ne z lastništvom ne z bivališčem ampak pustimo zadevo takšno kot je bila do danes in ta zakon sprejmemo v celoti. Če boste pa hoteli sprejeti zakon s tem invalidnim amandmajem potem mu bomo pa v Poslanskem klubu LDS nasprotovali in tisti, ki trmasto tiščite z glavo skozi steno si seveda pripišite vso krivdo za to, da zakon ne bo sprejet in da seveda koncesije ne bodo podeljene. Vzemite si pavzo, preberite obe ustavni odločbi, ne se sklicevati na tisto ki se nanaša na zakon o varstvu okolja pač na tisto, ki je tamle, ki govori o zakonu o lovu in tam enostavno piše, da ni razlogov da bi imel pri drugi podelitvi koncesije po dvajsetih letih kdor koli kakršno koli prednostno pravico. Ne lastnik, ne bivališče ampak naj ima to tisti, ki zagotavlja najširše in najboljše uresničevanje javnega interesa in samo za to nam gre.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Ker so še roke odpiram ponovno prijavo. Gospod Bajc, saj niste bil imenovan, prijava je. .../medsebojno pogovarjanje/...

1175. TRAK: (PK) - 19.58

(nadaljevanje) Ste bil imenovan? Jaz nisem slišal ali je bil imenovan...

JOSIP BAJC: Gospod predsednik, pišem se Bajc ime mi je pa Josip od 8. marca 1949 leta. Morda tudi .../nerazumljivo/... morda bi ti ta bolj odgovarjal kolega Jelinčič.
Repliko imam na kolega Sajovica, ko je govoril in komentira mojo utemeljitev k amandmaju in ki je govoril, da je odločba z dne 11.10. zahtevala, da se presoja samo 163. člena zakona o varstvu okolja kar ni res. Ta odločba je tudi obravnavala tretjo alinejo, prvega odstavka 5. člena zakona o gozdovih in če ste bral B I, rimska ena, obrazložitev o tej odločbi pravi Ustavno sodišče .../nerazumljivo/... in pobude in tako naprej, drugi odstavek 163. člena zakona o varstvu okolja določa divjad po predpisih in lovce in države tako naprej, tukaj je ustavno sodišče reklo čigava je divjad in tako naprej, razdeljevalo ali pa bom rekel razglabljalo o posameznih odločitvah v obrazložitvi in jaz sem prebral samo delček 23. točke te odločbe. Strinjam se pa tudi s tistim in jaz sem tudi omenil to odločbo kolega Sajovic, ko sem rekel, da je tam sodišče ponovno, zdaj jaz pa se ne bom spuščal v to ko je eden od kolegov rekel kako nam servira po ratah bom rekel ustavno sodišče naloge v katero smer naj posamezno zakonodajo spreminjamo.
Še enkrat pravim, jaz ocenjujem, da bomo s sprejetim amandmajem SDS-a in Slovenske ljudske stranke sledili odločbama ustavnega sodišča predvsem pa lovcem, lovskim družinam nenazadnje tudi lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov katerih sem tudi sam.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Džuban, ni replike na repliko, gospod Džuban izvolite imate besedo.

GEZA DŽUBAN: Hvala lepa gospod predsednik.
To naj bi bilo čez dvajset let, če bo res dvajset let, če nima kdo figo v žepu. Lahko se zgodi tudi prej, nikjer ni varovalke.
Drugo. V 1. točki jaz mislim, da bi morali vsaj črtati tisti del, ko je kolega Anderlič opozarjal oziroma, ki ima večje število članov s stalnim bivališčem na območju lovišča. Spomnite se tisti, ki se spomnite sprejemanja te zakonodaje koliko je bilo govora kako lovci ne smejo v naselja in tako dalje in da naselja niso sestavni del lovišča in da morda ta zadeva ne stoji. Malo razmislite.
Tisti, ki govorite da gre predvsem za vprašanja kmetov ali res gre za vprašanja kmetov? Ali ni nekaj drugega! Jaz poznam veliko lovskih družin, ki so pretežno sestavljene iz... Oziroma so člani kmetje in imajo velike probleme, da si želijo vedno več in znova tiste iz urbanih naselij, ki niso kmetje, ki niso lastniki zemljišč,

1176. TRAK (VI) 20.02

(nadaljevanje) ker imajo čas, veliko jih je penzionistov, ker so lovske družine že itak prestare, recimo, da tudi znajo rokovati z orožjem, da imajo denar, čas sem pa menda rekel. In jih rokav vlečejo, pridi k nam, ali pa, ti pridi k nam. Nimajo podmladka, nimajo ljudi z denarjem, ker lov je tudi denar. Lovska družina z 2.000 hektarji veste koliko proračuna zbere? 1 do 2 evra po hektarju, to je manj kot 5.000 evrov proračuna za lovsko družino in iz tega mi sedaj delamo veliko zgodbo kaj smo rešili lastnikom zemljišč, če so res to lastniki zemljišč. Govorim o kmetih, pa mislimo na nekaj drugega. Bojim se, da je to, ampak vse skupaj to ne bo rešilo. Jaz sem se oglasil izključno zaradi tega, da malo razmislite, ker ste dolgo časa delali na tem in veliko vložili skupaj s strokovnimi službami, veliko napora, da razmislite če je to tako, kot je amandma zapisan, v redu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Presečnik.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi! Jaz bom podprl ta amandma. Uvodoma moram reči, da smo izredno dolgo usklajevali, sodelovali pri pripravi teh sprememb zakona in to kar je bilo že zadnjič v drugi obravnavi sprejeto in sem bil prepričan, da bomo še z dopolnilom v tretji obravnavi gladko in v dobro večine zainteresiranih sprejeli te spremembe zakona. Jaz sem bil pred nekaj dnevi na takem srečanju. Nalašč sem šel zaradi tega, da sem tudi malo se pobliže spoznal s to problematiko, na srečanju lovcev. In moram reči, da se ne strinjam s tem, da so naselja izvzeta, po mojem vedenju, da so naselja izvzeta iz lovišč, so pa izvzeta iz lovnih površin. To pa se strinjam. Nobena lovska družina, ki je ustanovljena v Sloveniji, se ne zapira popolnoma, vse so odprte tudi za ljudi, kjer pa lovišč ni konkretno, ker so bili imenovani Ljubljana in večja mesta. Tam sem seveda srečal med stotimi ali še več 150 lovci sem srečal kar precejšnje število lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, velikih lastnikov. Takih, ki bi jih po enih rešitvah, ki bi jim pripadalo, če bi bile take rešitve osvojene tudi ta privatna lovišča, o katerih je bilo tudi vse te mesece precej govora in je vlada slogo med vsemi temi lovci in tistimi, ki so iz naseljenih krajev, ki niso lastniki ne kmetijskih, ne gozdnih površin in med manjšimi in zelo velikimi lastniki.

1177. TRAK: (JJ) - 20.05

(Nadaljevanje) Tako, da ko sem tam jaz razlagal, ker so izkoristili mojo prisotno, da sem razlagal v kakšni fazi je ta zakon in kaj predvidevam, da se bo na današnji seji zgodilo. Jaz sem seveda predvideval, da bo ta postopek gladko stekel, in da bo ta zakon v tretji obravnavi oziroma v končni obliki tudi sprejet. Moram reči, da ni bilo nobenega negodovanja, ne med lastniki, velikimi lastniki zemljišč, ne med ostalimi lovci. Seveda bi mogoče raje bila kakšna stvar mogoče ali eni ali drugi malo drugače zapisana, vendar bistvenih pripomb ni bilo.
Tako da, jaz sem prepričan, da predlog tega amandmaja, da rešuje tako tisti, ki zagovarjajo v eno smer, kot tisti, ki zagovarjajo ali zagovarjate v drugo smer, ko se bolj zagovarja to privatno lastništvo. Jaz se seveda tudi strinjam in tudi z moje strani naj bo apel, da se pri pripravi raznih uredb in tako dalje, skrbi tudi predvsem za tiste lastnike, ki živijo v visokogorjih in ki jim je lahko tudi, mogoče kakšen evro tudi dohodek iz tega naslova. Če ne drugega, saj to, da jim je pošteno povrnjena, poplačana škoda, ki jo divjad občasno tudi povzroči.
Ampak, kot rečeno, zavzemam se seveda za to, da se končno reši ta problem, da omogočimo, da vlada, da bo ministrstvo pripravilo dobro uredbo za podelitev koncesij, prvih koncesij, da bo Vlada to uredbo sprejela in da bo ta postopek končno enkrat stekel. Preden bomo pa glasovali o celotnem zakonu, bom dal še eno pobudo, ki sem jih že ne vem koliko dal, in sicer glede lovišč s posebnimi nameni oziroma interesi nekaterih lovskih družin, da se tudi tam te stvari uredijo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Školč.

JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani kolegi, to dopolnilo diskusijo vrača v vroče polje znanega konflikta. Konflikta za katerega se je v prejšnjem tednu zdelo, da je presežen in da bo mogoče sprejet zakon. To dopolnilo pravzaprav nas spravlja tja, kjer je zakon stal dobro leto ali pa več. Parlament mora namreč odločiti v tem trenutku med dvema precej preprostima dilemama oziroma o eni dilemi mora odločiti, ali bo pač te koncesije podelil tistim, ki

1178. TRAK: (JJ) - 20.08

(Nadaljevanje) naj bi; na osnovi predvsem kriterijev iz javnega interesa ali na osnovi kriterije lastnine, čeravno z 20 letnim odlogom. O tem se pogovarjamo.
Sam mislim, da to ne gre skupaj. Sprejeti nek zakon za katerega se v naprej pove, da ga bo lastnina z vsemi temi stvarmi razjedala in tudi razdrla v naslednjih 20 letih. to želite tukaj.
Posledično pomeni to kar je bilo rečeno s strani DeSUS-a, začele se bodo ustanavljati nove lovske družine na zalogo. Kajti, kdo naj kandidira za koncesijo poleg teh lovskih družin, ki jih že imamo. Ali poznate neke lovske družine, ki čakajo na zalogo, da bodo vstopilo, ko se bo začelo podeljevati koncesije. To določilo ima dramatične posledice za stanje v lovstvu. Tu ne gre samo za vprašanje, kodo bo v tem trenutku in kdo bo čez 20 let, ampak dejansko pomeni, da se bo razstrelilo vse to, kar se je mnoga leta spravljajo skupaj. Lahko da je to potrebno, sam sicer v to dvomim. Nisem lovec, niti me ne vznemirja, da bi postal, ampak lovska organizacija mi ni v napoto, kot je izgleda marsikomu v tem parlamentu.
Zato gospodje je smiselno to dopolnilo zavrniti, zagovarjati dosledno javni interes in lastnikom odškodnino zagotoviti na kakšen drug način, če menite, da je to nujno potrebno. Na ta način bodo imeli tudi vsi lastniki zemljišč kaj od tega, ne samo tisti, ki so po naključju lovci. Kajti tudi kriteriji naj bodo ali lastniki ali prebivalci, ne govori o obsegu teh lastništev. Ne bom karikiral, ampak lahko pet vrtičkarjev prevlada nad tremi resnimi kmeti. Vsi bodo lastniki. Ne piše o obsegu. Tu stvari niso dorečene. To dopolnilo, kot rečeno favorizira to, kar je rekel vodja Poslanske skupine SLS, veliko željo, da bi na koncu pravzaprav imeli tudi privatna lovišča. Če si to želite, potem je potrebno dati odkrite karte na mizo in odkrit amandma, ne pa si zagotoviti z navzkrižnimi mehanizmi to, da bo nastalo veliko sporov v prostoru, da bo nastalo veliko konfliktov in v družinah in v lovski organizaciji in da bo

1179. TRAK (VI) 20.12

(nadaljevanje) na koncu pravzaprav zaradi tega trpela divjad in vse kar je z njo povezano. Hvala lepa.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Če ni več interesa zaključujem razpravo o amandmaju k 7. členu.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 7. členu. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Se opravičujem, seznam je veljaven, boste dobili besedo, samo s strani ministrstva so me opozorili, da so že prej želeli se vključiti v razpravo in nisem opazil roke. Zato dovolite, da jim dam besedo. Izvolite.

BRANKA TOME: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se strinja s predlaganim amandmajem in tudi podpira ta amandma. Namreč amandma, ki je bil sprejet v drugem branju po našem mnenju ne sledi v celoti odločitvi Ustavnega sodišča. Prav tako ta amandma, ki je bil vložen v drugem branju tudi ne določa natančnih in jasnih kriterijev za podelitev koncesije v trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Pri izvajanju tega člena bi prišlo do težav pri podelitvi koncesij, kajti ni opredeljenih objektivnih meril oziroma kriterijev za izbiro koncesionarjev. Zato podpiramo amandma, ki sta ga predlagali poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke.
V zvezi z razpravo, ki je potekala glede upoštevanja stalnega bivališča v odnosu do lovišč bi želela pojasniti, da je celotna Slovenija pokrita z lovišči. To pomeni, da tudi naselje, cesta je del lovišča. To sicer ni lovna površina, je pa sestavni del lovišča.
Spoštovani! Trajnostno upravljanje z divjadjo je naš skupen in najpomembnejši cilj. Sprejetje novele zakona o divjadi in lovstvu bo prispevalo k temu, da bomo lahko podelili koncesije, kajti pomemben del te novele je to, da se upošteva odločba Ustavnega sodišča. In brez novele zakona ne bo koncesij mogoče podeliti. Menimo pa, da je resnično čas, da začnejo lovske družine in lovske organizacije delovati na način, torej trajnostnega gospodarjenja, to je njihov osnoven namen in za to si prizadevamo. Hvala.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala državni sekretarki Branki Tome. Sedaj pa obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin. Gospod Rezman, izvolite.

1180. TRAK: (MK) - 20.16

VILI REZMAN: Mi bomo glasovali proti amandmaju. Povedal sem uvodoma, zakaj. Vidim, da vsi niso razumeli, je bilo prezahtevno najbrž, ampak naj še enkrat povem. Prvič, tisti, ki obsojajo nas, ki nismo navdušenci nad tem amandmajem nimajo pravice kazati na nas s prstom, kot da smo mi tisti, ki preprečujemo podeljevanje koncesiji in sprejem zakona. Uvodoma sem povedal, mi smo za sprejem zakona, vendar se s tem amandmajem, kakršen je, pač ne strinjamo. In tega nam tudi SDS in SLS ne moreta zameriti, če mislimo ravno tako kot oni.
Druga reč, kar zadeva lovnih območij je res tako, tudi če bi izpustili naselje, moja lovska družina oziroma lovska družina tam, kjer sem jaz doma, sega od Maribora pa do Lovrenca, od vrha Pohorja do doline, ni noben problem nabrati 15 kmetij in drugih, ki imajo tam sedež in to že povzroča določene probleme, zato, ker to lahko pomeni ponovno, kar smo že večkrat videli pri sprejemu zakonov v našem parlamentu ruralizacijo naše slovenske dežele. Vse, kar je urbanega, bomo poskušali stisniti iz lovskih družin, kar je prišlo iz mesta in samo tisti še bodo lahko, ki so zabiti s koreninami vred, tam bi rekel v tistem lovišču. Zato tu mi tudi nismo. In tistim gospodom, ki so mimo mojih vprašanj skušali odgovarjati, naj še enkrat zastavim vprašanje, ker ste predlagatelji, odgovorite na vprašanja, kako bomo ponderirali ali bomo kumulativno pogoje šteli ali bodo večji ponder imeli pogoji iz prvega dela 1. točke ali iz drugega dela 1. točke, ali bodo imeli večje število točk, ko boste skušali ugotavljati, komu boste dali koncesijo, tisti lastniki, ki so lastniki zemljišč nekje drugje ali tisti, ki imajo sedež, bi rekel, na območju lovišča in tako naprej. Na ta vprašanja, ki se bodo postavila takrat, ko bo treba dati koncesijo, bo treba odgovarjati. In zdaj odgovorite, preden se bomo pri tem zašteli. Kar je rekla pravkar gospa, da ni kriterijev, ni jih, ti kriteriji samo še večjo zmedo vnašajo, kriteriji, ki so v danem amandmaju predlagani. In to, jaz ugotavljam s temi mojimi vprašanji, ker ne znajo predlagatelji odgovoriti, jim lahko pomagate vi z ministrstva.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa. V poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke ne bomo podprli tega amandmaja. In v kolikor gre ta amandma skozi, potem bomo tudi proti zakonu. Mislim, da je amandma nesmiseln, s tendenco, da se s časoma v privatne roke spravi čim več slovenske zemlje, lovišč in vsega skupaj. Sicer pravite, da so lovišča tudi ulice in ceste, to se pravi, tudi ta parlament je lovišče, čeprav za kaj drugega, čeprav bi rekel, da kar različne vrste divjadi so tukaj notri v tem parlamentu. Tako, da ne vem, če ta divjad razmišlja v svojo korist. Bojim se, da ne, ampak navkljub vsemu glasovali bomo proti temu zakonu in v kolikor vam je kaj za same sebe, glasujte tudi vi proti.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Veber.

JANKO VEBER: Hvala. Predstavitev stališča Vlade k temu amandmaju je bila enostranska, kajti enaki očitki veljajo tudi za ta amandma, ki ga Vlada podpira. Ni jasnih kriterijev za podelitev koncesij, tako da če k temu tekstu oziroma besedilu, ki je že sprejet v tem zakonu, ki ga danes obravnavamo, očitate, da pri izbiri koncesionarja je potrebno upoštevati izpolnjevanje strokovnih, kadrovskih in materialnih pogojev, potem se mi zdi, da je to

1181. TRAK (VI) 20.19

(nadaljevanje) bistveno kvalitetnejši. Tisti vsebinski del koncesijskega akta, kot pa če govorimo samo o tem ali je nekdo lastnik in ali ima stalno prebivališče v lovišču. Gre za upravljanje z divjadjo, gre za skrb z ostalimi naravnimi dobrinami, tako da mora biti doseženo ravnovesje v naravi in ni dovolj, če si samo lastnik zemljišča, ali pa stanuješ tam, ampak moraš izpolnjevati tudi strokovne, kadrovske in materialne pogoje. Besedilo v sedanjem 26. členu je bistveno boljše, kot bo postalo, če bo ta amandma sprejet. Poleg tega je pa tudi v 26.a členu zapisano, da pogoje določimo v koncesijskem aktu, torej koncesijski akt mora vsebovati pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar. Torej, ima vlada pri razpisu koncesije možnost predpisati kakšni strokovni kriteriji, kakšni kadrovski in kakšni materialni kriteriji so tisti, ki omogočajo kvalitetno upravljanje z loviščem. Bistveno težje boste predpisali kriterije, če boste rekli, je lastnik zemljišča na območju lovišča in boste predpisali katere kriterije, ali je to sadovnjak, ali je to njiva, ali je to kaj podobnega, bistveno težje boste predpisovali te pogoje, ki naj bi bili povezani predvsem z lovstvom, če se pogovarjamo o podelitvi koncesije za lovstvo. Mislim, da je to stališče vlade izjemno enostransko prikazano in pač tega amandmaja ne bom podprl zato, ker je besedilo že sedaj oblikovanega zakona povsem korektno, še nihče ni ugotovil kakršnokoli neustavnost tega, kajti najprej mora zakon začeti veljati, pa potem, če nekdo omeni, da je kaj v nasprotju z ustavo lahko to preizkusi na Ustavnem sodišču. Mnenja sem, da je ta tekst bistveno korektnejši kot pa besedilo amandmaja in zato ga ne bom podprl.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Sajovic.

MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Ta trenutek če ne sprejmemo amandmaja imamo zakon, ki v tej dvorani dobi večinsko podporo. In zato ga je potrebno umakniti. Z nami je bila vlada tudi pred tednom, takrat ste naš amandma podprli očitno s figo v žepu. Nihče ni nasprotoval, nihče ni govoril tako kot razlagate danes. In še enkrat poudarjamo, da v Poslanskem klubu Liberalne demokracije temu nasprotujemo, upiramo se na odločbo Ustavnega sodišča, na odločbo, ki se nanaša na zakon o lovstvu, ZDLov-1, zavračamo pa seveda upiranje na zakon o varstvu okolja in zakon o gozdovih. Še nekaj ilustracij kaj pomeni to v praksi. V praksi to pomeni, da seveda večina misli, da se bodo koncesije podeljevale čez 20 let. Veliko ljudi v tej dvorani govori o tako imenovanih "dahavskih" procesih. In če vidim kaj se dogaja je možno nekomu, ki mu bomo podelili koncesijo, koncesijo odvzeti po pol leta in takrat bomo koncesijo podeljevali po novih pravilih, če čez pol leta, ne čez 20 let.

1182. TRAK: (PK) - 20.33

(nadaljevanje) Potem kaj pomeni lahko tudi v praksi, če vežemo na prebivališče in pa na lastništvo zemljišča. Pomeni, da bodo recimo teoretično bogati posamezniki ali tako opevani tajfuni ali tajkuni kupovali na podeželju kmetijska zemljišča zato, da bodo lahko tam člani lovskih družin. Tisti, ki jim pa zdaj dodeljujemo varstveni in pa socialni dodatek to se pravi recimo delavci pa bodo iz članstva lovskih družin izključeni za vedno, ker seveda ne bodo imeli premoženja in enostavno za te stvar gre, omenjate seveda tudi interes lastnikov zemljišč; sam sem lovec, kmet in pa lastnik zemljišč pa mi ta zakon še daleč od tega, da bi bil všeč ker potem drugim petdesetim, ki so tudi člani v moji lovski družini ne bom mogel pogledati v oči. Če hočete uveljaviti interes kmetov potem je treba narediti tisto kar sem na odboru že povedal, vsem 350.000 lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov naredite olajšavo pri katastrskem dohodku. Zdaj v predvolilnem letu je moderno deliti razne odpustke, naredite še to, če si upate. 350 lastnikom zemljišč in gozdov v Sloveniji odpišimo del katastrskega dohodka zato ker nekateri lovijo po njihovih loviščih in je volk sit in koza cela.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Kakšen interes po obrazložitvi v lastnem imenu? Prijava teče za obrazložitev v lastnem imenu. Gospod Sajovic izvolite imate besedo.

MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa.
Ravno nekaj vam imam še za povedati kar seveda nocoj še niste slišali... Recimo jaz moram reči, da smo z Novo Slovenijo skozi bolj kar se tega zakona tiče na istem bregu samo razmišljanja so zelo drugačna. Nova Slovenija se zavezama seveda koliko naj bi dobilo kmetijstvo od tega lovskega zakona, tudi jaz močno to podpiram, nekaj so besede drugo je pa realnost. V Sloveniji v letu 2007 je bilo ustreljenih 7.380 trofejnih srnjakov, ker imamo 350.000 lastnikov gozdov to pomeni en srnjak na 47 lastnikov. Kako ga boste delili, komu zarebrnico, komu desen parkelj, komu levi parkelj.
V Slovenji je bilo tudi odstreljeno v lanskem letu 453 trofejnih jelenov, to pomeni en jelen na 769 lastnikov gozdov, kako boste tega jelena razdelili?
In pa recimo še ena primerjava, 1045 trofejnih gamsov ali en gams na 333 lastnikov gozdov, ali pa ker so včasih po pustu tudi svinjski časi, pomeni en merjasec na 1.370 lastnikov gozdov. Dajte mi nekdo, za božjo voljo, povedati kako boste enega divjega prašiča

1183. TRAK: (SP) - 20.26

(Nadaljevanje) Dajte mi nekdo, za božjo voljo, povedati kako boste enega divjega prašiča, merjasca razdelili med 1.370 lastnikov. Če pa hočete biti všečni, sprejmimo ta zakon brez tega amandmaja ki ga ne podpiram in pa seveda naredimo olajšavo pri katastrskem dohodku in smo zmagali. Hvala lepa.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Presečnik.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Torej saj jaz sem že prej povedal jasno svoje stališče. Oglasil sem se pa predvsem zaradi tega ker ne sprejemam teze, da smo v drugi obravnavi glasovali za da amandmaja s figo v žepu. Že takrat smo jasno povedali da za tega drugega amandma k 7. členu ki smo ga sprejeli, glasujemo zaradi tega da odpremo člen in da popravimo ta člen tako kot je na eni strani odločba Ustavnega sodišča in kot so tudi interesi tako lastnikov, kot seveda tudi lovskih družin. Torej prepričan sem da je ta amandma dober, zato bom tudi glasoval za njega. Hvala lepa.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa Uhanova.

MARJETKA UHAN: Saj se ne bi oglasila, ampak če ne bi bil poslanski kolega Sajovic tako prepričan, da je edino to kar dela on v korist lovcev edino pravilno, bi bila tiho. Pa vendar treba je povedati. V tem zakonu, če bo sprejet, 50% koncesije dobi občina, 50% država. Nikjer ne dobi lastnik zemljišč nič. Tudi s podzakonskimi akti ne moremo potem nič predpisati da lahko gorski kmetje kaj na ta račun dobijo. Da ne govorimo, da je tista minimalna koncesnina, ki je določena 500.000 evrov za celo Slovenijo. 210 občin pa vemo koliko se dobi. V vseh sosednjih državah je lov gospodarska dejavnost. Je šport, je rekreacija. Ni samo naravovarstvena funkcija. In vse to plačajo tudi lastniku zemljišč. Ne pa tako, kot ga mi s tem zakonom izključimo iz vseh pravic. Zato Nova Slovenija se bo pri amandmaju vzdržala, zakona pa ne bo podprla.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Gulič.

ALEŠ GULIČ: Spoštovani predsedujoči, cenjene kolegice in kolegi. Seveda ne gre samo za vprašanje lova, lastnine, ampak gre predvsem za vprašanje javnega dobra. Ali ga bomo pustili da odteče v zasebnosti različne, ali ga bomo ohranili kot javno dobro. Jaz sem prepričan, da v vseh tistih državah in to seveda kolegi dobro vedo, kjer so se odločili za pot, da je javno dobro odteklo v lastnine različne, da tam pravzaprav ljudje nimajo nič od tega. In seveda potem hodijo tudi k nam uživati naravo, gozdove, hribe, travnike, košenine, senožeti, ker jih pač doma ne morejo. To se lahko zgodi zelo, zelo hitro. Zaradi tega seveda se tudi omejujejo prostori svobode. V Sloveniji ki je majhna dežela so tako ali tako že omejeni.

1184. TRAK: (JJ) - 20.30

(Nadaljevanje) Kar poglejte imamo tam ene 4 centimetre morske obale po prebivalcu ali nekaj takega. Če se seveda ti prostori omejijo še kako drugače, bo ta svoboda, ki jo tako radi omejujete na različne način, ves ta čas odkar vladate, še bolj skrčena. Zaradi tega seveda bom glasoval proti temu amandmaju in za zakon. Če bo pa amandma sprejet, pa tudi priti zakonu.
Od tistega prasca pa pride približno pet dek na človeka. Hvala.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Bajc.

JOSIP BAJC: Hvala gospod predsednik. Prvo kar bi rad rekel, jaz mislim, da vsaj kolegi, ki smo ali ki ste razpravljali poznate, kako se določajo meje lovskih družin, praviloma po mejah katastrskih občin. In znotraj teh katastrskih občin imamo lovne in nelovne površine. Nelovne površine so površine cest, vodotokov, naselji in tako naprej.
Drugo. Iz te razprave nekaterih kolegov, predvsem iz opozicije me, začenjam razmišljati, da smo za to, da ostane tak zakon, kot je bil, ki ne omogoča dejansko podelitev koncesij. Zato, ker je odločba Ustavnega sodišča in to ta druga razveljavila prvi odstavek 26. člena in tako naprej. Se pravi, v temu trenutku z veljavnim zakonom ni možno podeliti koncesij. Kaj to pomeni? Lahko bi, vendar se lovci obnašamo, bom rekel, tako da tega ne delamo, lahko bi se obnašali nezakonito in ne vem kaj vse, ne plačevali škod. Baje to ponekod se že pojavlja.
Tretje, kar bi hotel reči. Tam, ko govorimo o tem amandmaju, se pravi govorimo o lastnikih zemljišč in lovcih, ki imajo stalno bivališče na območju lovske družine. Seštevajo se zadeve. In tisti, ki bodo sešteli več, tisti, ki bodo imeli stalno bivališče in zemljišče, čez 20 leto, ko nas bo večina verjetno samo še v večnih loviščih, bodo dobili to koncesijo za drugo koncesijo oziroma za upravljanje s temi lovišči. In ko je bilo rečeno, kaj pa če se najde nekaj takih, ki bi delali špetirje. Ja pa vendar bodo onih ostalih 40, ki jih je še dobrih, pa ne delajo špetirje znotraj lovske družine se zorganizirali in zaprosili in premagali tistih 15, ki delajo špetirje in dobili koncesijo. Zaradi tega bomo podprl ta amandma. Jaz sem štel, nekateri sem rekel od lovcev in tisti, ki so tukaj v tem Državnemu zboru, bomo verjetno takrat v večnih loviščih, ko se bodo podeljevale druge koncesije.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Imate proceduralni predlog gospod Školč? Prosim. Je še Sušnik na vrsti, potem bom dal ponovno. Izvolite gospod Sušnik.

1185. TRAK: (MK) - 20.33

FRANC SUŠNIK: Hvala lepa. Jaz bom glasoval za ta amandma zato, ker sem prepričan, da lahko uspešno gospodarijo z lovišči samo tiste lovske družine, v katerih jedro predstavljajo lokalni lovci in lovci lastniki zemljišč, druge formule za uspešno gospodarjenje z lovišči ni, to se je pokazalo tudi v 60-letni zgodovini lova, ker so lovske družine v 430-ih lovskih družinah, predstavljajo jedro tistih, ki delajo v loviščih, ki vlagajo v lovišča, lastniki zemljišč, kmetje, lokalni lovci. In ta amandma je treba sprejeti zato, da se bog ne daj, čez 20 let, ko se bo podeljevala druga koncesija ne zgodi, da bi katerokoli lovsko upravljavsko območje ali pa lovišče prevzel kakšna samozvana strokovna skupina strokovnjakov ekološkega foruma LDS-a, ker potem bi se pa ves sistem lova, ki je preizkušen, ki je dal dobre rezultate dejansko porušil in jaz si ne znam danes predstavljati, kako bi takratni župan neke občine na Gorenjskem odreagiral ob dejstvu, da je v svojem izvajanju praktično zanemaril lokalne lovce in pa lastnike zemljišč, ki danes predstavljajo jedro teh uspešnih lovskih družin. Želimo, da je tudi v prihodnje tako in samo to smo zapisali v ta amandma, samo to, kar je zahtevalo ustavno sodišče, eksplicitno zahtevalo ustavno sodišče. Zapisali smo pa zato, ker želimo, da se lovski zakon končno začne izvajati, ker želimo, da pride do podelitve koncesiji in se na ta način uredijo pravna razmerja na področju gospodarjenja z lovišči.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Ker je še interes, odpiram ponovno prijavo za obrazložitev glasu v lastnem imenu. Gospod Kokalj, izvolite.

ANTON KOKALJ: Jaz amandmaja ne bom podprl. Mislim, da sicer kaže dobro voljo, vendar po vsebinski plati mislim, da mu precej manjka, da bi dejansko zagotovil uveljavljanje interesa lastnikov zemljišč. Strinjam se s tem, da najmanj kar manjka je kriterij površine. Kar pa rešuje zadevo, mogoče čez 20 let, pa mislim, da je pravzaprav to neresen pristop. Stališče naše poslanske skupine do zakona je jasno, mislim, da je zelo neokusno, da se pogovarjamo o tem, da bo nekdo drug bolje gospodaril kot lastnik sam. Mislim, da je to absolutno neprimerno za čas, v katerem živimo, razumem pa dober lobi lovskih družin, očitno to na žalost premaga kot pa tisto, kar bi morali popraviti po 60-ih letih in enkrat spremeniti to filozofijo.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Školč.

JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa. Zagotovo je res, da je tudi prihodnost ekološkega foruma LDS v veliki meri odvisna od tega, kako se bomo odločili pri tem amandmaju. In to ni zagotovo nič smešnega. Okoli ekološkega foruma LDS so se v tem primeru nabrali ljudje, ki sicer bom rekel, bežijo od strank,

1186. TRAK (VI) 20.37

(nadaljevanje) bežijo od teh različnih formulacij, so pa strokovnjaki za biologijo živali, nekateri delujejo na biotehnični fakulteti in v različnih inštitutih in so videli priložnost, da opozorijo na določene probleme. Če bomo lovstvo peljali v smeri privatizacije, kar to prinaša, potem bo zagotovo njihovo delo v veliki meri oteženo. Ampak oglasil sem se, da povem še enkrat, da bo bistveno lažje podeljevati, gospod Bajc, koncesije, če tega amandmaja ne bomo sprejeli. Podelitev koncesij je odvisna od sprejema zakona, ne pa od tega amandmaja. Ta amandma bo pač silil poslanke in poslance v to, da v enem delu nasprotujejo temu zakonu, morebiti jih bo silil v ustavno presojo, morebiti jih bo silil celo v referendum. Če se bo to zgodilo koncesij zagotovo še dolgo ne bo in odgovornost je na strani Ljudske stranke, ki je pač nekoga okrog prinesla.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Rezman.

VILI REZMAN: Hvala še enkrat. Naj še enkrat povem, da jaz ne bom podprl tega amandmaja, ampak ne iz zlobe, ali zaradi tega, ker bi hotel delati problem, ampak zaradi tega, ker mi nek razmislek govori o tem, da ta amandma ni ustrezno dodelan. Tistim, ki ste govorili o tem kako bo itak zagotovljeno, da bodo sedanji koncesionarji poskrbeli, da ne bo problemov, zastavljam vprašanje kako to, da ste potem postavili sedanje koncesionarje šele na drugo mesto. Zakaj torej oni niso na prvem mestu? Zakaj ste jih postavili v rezervno vrsto? To je prvo vprašanje.
Drugo, ker nisem dobil odgovore na svoja vprašanja sem vmes poklepetal s strokovnjaki iz ministrstva za kmetijstvo in vprašal: Kaj se bo zgodilo, ko bomo imeli problem, ko bo treba izbrati na konkretnem primeru med tistimi, ki bodo imeli 9 lastnikov in tistimi, ki bodo imeli 9, pardon, mora jih biti najmanj 15, 15 tistih, ki imajo stalno bivališče. Odgovor je bil takšen: Med njimi se ne moremo odločiti, ker so enako ponderirani, pridejo na vrsto oni drugi. In če bo res tako funkcioniralo, bo potem šele koncesionar prišel na vrsto. Potem smo najboljše izločili, zaradi tega, ker se nismo znali med najboljšimi odločiti smo dali koncesijo tistemu, ki je v rezervi. In če še ta ne bo ustrezen, ker morebiti se bo lovska družina tako razdelila, da od starega sploh nič ne bo več ostalo, potem bo pa sosed koncesionar dobil.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Glasujemo. Navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 23.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 23.)
Ugotavljam, da je predlagani amandma sprejet.
Končali smo z odločanjem o amandmaju.
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista obvestili, da bi zaradi sprejetih amandmajev predlog zakona bil neusklajen. Obrazložitev glasu najprej v imenu poslanskih skupin. Gospod Jelinčič.

1187. TRAK: (SP) - 20.41

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa. V naši skupini bomo glasovali proti zakonu. Logična posledica neumnega amandmaja, ki je bil izglasovan zato da bi nekateri dobili tisto kar nikoli niso imeli. Privatna lovišča in kar bi Slovenijo potisnilo nazaj, nekam napol v fevdalni red. Mislim da tudi tisti ki mislijo kako bodo zdaj lažje lovili, mislim da bodo res lahko lovili šele v tistih večnih loviščih skupaj z Vinetujem(?) in njegovimi. Kajti zagotovi jih sedanji lastniki ne bodo dovolili vstopa v svoje gozdove. Čeprav ste se zdaj zelo, zelo potrudili, da ste jim to "šenkali".

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Bajc.

JOSIP BAJC: Hvala lepa. Mogoče samo z dvema stavkoma. V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo predlog zakona v celoti podprli. Mislim da sem v dosedanji razpravi navedel kar nekaj razlogov za kaj ga bomo podprli. Pri čemer pa morda tudi ta zakon ni uredil lovišč obmejnih, ki so že v vsem trenutku manjše kot 2.000 hektarjev, ker smo rekli da lovišča so minimalna, ki se ustanavljajo površine 2.000 hektarjev. Mislim da je tudi kolega Presečnik tudi nekaj omenil v zvezi s tedanjimi tako imenovanimi državnimi lovišči. Verjetno tudi tukaj bo potrebno v nadaljevanju izvajanja tega zakona še nekatere stvari doreči.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Veber.

JANKO VEBER: Hvala za besedo. Zakona ne bomo podprli. Želim pa opozoriti še na eno pomembno dejstvo, ki smo ga nekako mogoče v dosedanjih razpravah spregledali. Dejstvo je da imamo v Sloveniji nekje samo okrog 20% gozdov v državni lasti in ta odstotek se bo še nižal glede na postopke denacionalizacije. Torej se pogovarjamo o tem, da bomo imeli lahko nekje tudi 85%, ali 90% površin v Sloveniji v zasebni lasti. In sprejem tega zakona s tem amandmajem je samo korak k temu, da te bo lastnik zemljišča sprejel s puško v roki in bo rekel: "To je pa moje lovišče. Oprosti, tukaj nimaš kaj iskati." In kje je tisti naš javni interes? Kje je prost dostop do gozda? Upam da se zavedamo tega, da se nam bo jutri to zagotovo zgodilo. Zato bom, seveda bomo v poslanski skupini Socialnih demokrat glasovali proti temu zakonu. Hkrati pa tudi menimo, da je možno že po zdaj veljavnem zakonu skleniti koncesijske pogodbe. Vprašanje delitve koncesije je potrebno pač urediti drugače kot je ta hip urejeno. Vendar sama podelitev se nam pa ne zdi prav nič sporna tudi po tem zakonu ne in to lahko izpeljete, če zakon ne bo sprejet. Hvala.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Sajovic.

MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa. V poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bomo zakonu v celoti nasprotovali in četudi pri tem ostanemo osamljeni. Ker se bliža kulturni praznik, mogoče tista misel. Manj strašna je smrt v črne .../Nerazumljivo./..., kot so pod svetlim soncem .../Nerazumljivo./... In za to gre. Slišali smo večkrat v razpravi lovskega zakona mnenje imanentnega pravnika slovenskega, ki se je skliceval da imajo povsod po Evropi, ki nas obkroža, zakon urejen drugače. Da tam pa meji in pa temelji zakonodaja na lastnini.

1188. TRAK: (MK) - 20.45

(nadaljevanje) Jaz sem prepričan, da tako kot smo že večkrat povedali in bomo povedli še enkrat. Včeraj smo lastninili gozdove, danes srnjaka, jutri gobe, borovnice in prost dostop do gozda.
Kako je tako opevano lovstvo, ki temelji na lastnini zemljišča urejeno samo pri naših sosedih. Če začnem na jugu na Hrvaški, tako zadevo kot jo vi danes uveljavljate, so Hrvati naredili pred petimi leti, zakupniki Slovenci, Italijani, Nemci, Avstrijci, posledice po petih letih. Lovilo se je ponoči z laserjem, lovilo se je z infrardečimi merilci, streljajo se je vodeče svinje, vodnice pri košutah in danes so hrvaška lovišča prazna, gospod Drašler, gre se nazaj. V lovski strasti so na Hrvaškem padali tudi slovenski lovci pomotoma.
Kako je na Madžarskem, ki ima baje primerljivo zadevo s Slovenijo? Tam horde divjih prašičev in jelenov, ker je stalež neuravnotežen prihajajo na slovensko stran v Prekmurje in delajo škodo. Kako je v Avstriji? V Tržiču greste na star Ljubelj kadarkoli hočete, s fotoaparatom in peš. Pojdite na drugo stran Ljubelja - privat posest, prehod prepovedan. Kar se tiče ptice, sredi Ljubljane v Tivoli jih imate kolikor jih hočete, v sosednji Italiji, kjer je lovski zakon, ki temelji na privatni lastnini, vidite ptico na krožniku v restavraciji ali pa "prešvercano" pod sedežem italijanskega lovca, ki jo vozi iz Slovenije. Zakaj v Franciji in pa Španiji kupujejo slovenske medvede? Zato, ker niso znali gospodariti in so svoje uničili in iztrebili že pred davnimi leti. Tako izgleda lovstvo v tistih sistemih, kjer bazira na lastninski pravici.
In pa še odgovor cenjenemu poslanskemu kolegu in županu, gospodu Sušniku, vaša želja in pa vaš interes je, da spreminjajo iz leta 2004 dober lovski zakon, ki se je izkazan kot uspešen .../Opozorilni znak za konec razprave./... spreminjamo ga pa v točkah in v delih, na katere se ustavno sodišče ni nikoli sklicevalo. Zakona ne bomo podprli.

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Glasujemo. .../Oglašanje iz klopi./... Gospod Gulič, jaz sem čakal, gledal po dvorani... Navzočih je 60 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 28.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 28.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Zaključujem tudi 35. sejo Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščam vas naslednje. Gospod Gantar vas obvešča, da bo sedaj... Ne bo, je že konec. Lahko noč in hvala za udeležbo.

(Seja je bila zaključena 6. februarja 2008 ob 20.48.)

Stran je avtorsko zaščitena, vse pravice pridržane © Forum-LOV
Vse vsebine so last avtorjev.

POZOR! Ta stran uporablja piškotke in podobne tehnologije.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov Več o piškotkih

VREDU

Nova zakonodaja
Spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Rok za implementacijo sprememb je 15. junij 2013.
Kaj je piškotek
Piškotek je majhna datoteka sestavljena iz zaporedja črk in številk, ki se naloži na računalnik  obiskovalca, ko ta prvič vstopi na določeno spletno stran. Spletni strani omogoča, da obiskovalca ob vsaki vrnitvi prepozna, s čimer pripomore k boljšemu delovanju strani in izkušnji uporabnika. Tipičen primer je denimo nakupovalna košarica. Brez piškotka bi se spraznila vsakič, ko bi spletno stran zapustili. Piškotki niso virusi, se ne reproducirajo in načeloma niso škodljivi. 
Zasebnost in piškotki
Je pa moč z njimi analizirati pomet na spletni strani, izvajati napredne oglaševalske tehnike in slediti določenemu uporabniku preko različnih spletnih strani in ustvariti njegov profil, iz katerega so lahko razvidne intimne podrobnosti njegovega življenja. V praksi to prepogosto poteka prikrito, zato v tem smislu piškotki pomenijo poseg v  zasebnost. Prav zato nova zakonodaja uporabo piškotkov omejuje. Jih ne prepoveduje, pač pa zaostruje pravila uporabe. Ključno je, da morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni in da jim mora biti ponujena izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.
Nujno potrebni piškotki
Seznam vseh piškotkov, ki se lahko, ni pa nujno, pojavijo na spletnih straneh. Ti piškotki so avtomatično dovoljeni, ker spletne strani brez njih ne delujejo. Ključni so za navigacijo po spletnih straneh in zagotavljajo, da osnovni procesi spletne strani delujejo.

NAVODILA ZA NASTAVITVE PIŠKOTKOV V RAZLIČNIH BRSKALNIKIH, NAJDETE TU: http://civicuk.com/cookie-law/browser-settings 
Piškotki za analitiko
V želji po izboljšanju spletnih vsebin in storitev so lahko v uporabi orodja za spremljanje brskalnih navad posameznikov med obiskom internetnih strani, denimo Google Analytics. Taki piškotki sicer zbirajo anonimne podatke, ki gredo v analizo skupaj s podatki drugih obiskovalcev in služijo ugotavljanju kako se spletna strana uporablja.
Piškotki družabnih medijev
Ti piškotki dovoljujejo povezavo z družabnimi mediji, prijavo na spletno stran s Facebookom in omogočajo objavljanje svojih aktivnostmi na spletni strani na Facebooku, Twitterju in LinkedIna javnost seznanjate s svojimi aktivnostmi na spletu.
Youtube piškotki
Ti piškotki dovoljujejo uporabo podatkov povezanih z uporabnikovim brskanjem po Youtube.
Marketinški piškotki
Ti piškotki omogočajo ugotavljanje ali je uporabnik videl oglasno sporočilo in kdaj ga je nazadnje videl.

SEZNAM PIŠKOTKOV

Ime Piškotka Čas poteka piškotka Namen Domena
f786c1b7912c3c557d44d65c02458f86 TRAJANJE SEJE Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
_ga 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
__utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
id 2 LETI Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_drt_ TRAJANJE SEJE Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmv 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
PISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
BEAT 2 URI Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
HSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
NID 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
OTZ 1 MESEC Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
PREF 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SAPISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
__jwpusr 1 DAN Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
PREF 10 LET Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
reg_ext_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_gate TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
use_hitbox TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube
VISITOR_INFO1_LIVE 8 MESECEV Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
cookieAcceptanceCookie 27 LET Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
YSC TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube