Priročnik za izpit za polnjenje nabojev

Priročnik za polnjenje nabojev

Miroslav SLABAJNA je za svoje potrebe in potrebe LD Komenda in prijateljev ter vseh zainteresiranih že pred nekaj leti sestavil ličen in dober priročnik za izpit po Pravilniku o strokovni usposobljenosti za delo z  eksplozivi za polnjenje krogelnega streliva za lastno uporabo. Današnji zakonodaji in izpitnim vprašanjem je priročnik priredil in uredil Marijan Likar.

 VSEBINA:

1. Uvod

 1.1. Vzorec Prijave za preverjanje strokovne usposobljenosti

2. Eksplozivi in smodniki s katerimi se polni strelivo

 3. Strelivo – naboji

 4. Netilke

 5. Tulci

 6. Gostota polnitve

 7. Smodnik in smodniška polnitev

 7.1.- Splošno

7.2.- Tehnični podatki o pogonskih smodnikih

7.3.- Primer tabele proizvajalca VihtaVuori

 7.4.. Diagram notranje balistike

 7.5.- Primerjalna tabela smodnikov različnih proizvajalcev

 8. Krogla – izstrelek

 9. Postopek ponovnega polnjenja nabojev

9.1.- Priprava tulcev

 9.2.- Vstavljanje netilk 

9.3.- Določanje količine in vrste smodniških polnitev

9.4.- Doziranje smodnika

9.5.- Vstavljanje izstrelkov

9.6. - Kontrola

9.7.- Vodenje evidenc

 10. Samokontrolna vprašanja

 11. Merske enote in pretvorniki

 12. Izjava o neodgovornosti

 13. Literatura

1. UVOD

Od leta 2008 velja nov Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZEPI - UL RS, št. 35/2008
z dne 9. 4. 2008) in le ta v 30. členu piše o nakupu delov streliva za fizične osebe, kar predstavlja zakonsko osnovo za ponovno polnjenje poleg Zakona o orožju (ZOro1/UPB1 - UL RS, št. 23/2005
z dne 10. 3. 2005), ki omogoča pridobitev orožne listine (orožnega lista) kar je poleg certifikata o usposobljenosti tudi pogoj za nakup delov streliva.  Prav tako pa tudi opredeljuje strelivo.

Pravilnik o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki (UL RS, št. 110/2008
z dne 21. 11. 2008) določa vrste strokovne usposobljenosti za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki, pogoje za pridobitev strokovne usposobljenosti posameznikov in odgovornih oseb za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki, način usposabljanja in vsebine izobraževalnih programov, pogoje za izvajalce strokovnih usposabljanj in način njihove izbire, sestavo komisije in način izvedbe preverjanja usposobljenosti, izdajo certifikata o strokovni usposobljenosti in priznavanje dokazil o usposobljenosti.

Poglejmo sii nekaj vsebine, ki jih zahteva  Pravilnik. V nadaljevanju pa bomo pogledali postopke , opremo in tehnologijo polnjenja.

 4. člen

(vrste strokovne usposobljenosti)

5. člen

(vrste usposabljanj)

(1) Strokovna usposabljanja so osnovna, specialistična in obnovitvena.

(2) Osnovno usposabljanje je namenjeno pridobivanju osnovnih znanj za varno in strokovno delo delavcev, ki delajo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki ali odgovornih oseb, za delo v proizvodnji, pri neposredni prodaji in skladiščenju, pri minerskih delih, pri izvajanju ognjemetov, ter za posameznike za streljanje z možnarji in polnjenje streliva za lastno uporabo po opredeljenih programih.

6. člen

(veljavnost certifikatov)

(1) Na podlagi uspešno opravljenega preizkusa usposobljenosti po osnovnem programu za polnjenje streliva ali za streljanje z možnarji se kandidatu izda certifikat o strokovni usposobljenosti s trajno veljavnostjo, kandidatu za odgovorno osebo v proizvodnji ali prometu z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki z veljavnostjo treh let, kandidatu za trgovca ali skladiščnika pa z veljavnostjo petih let.

 

III. VSEBINE IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV

7. člen

(usposabljanje za pomožna dela, polnjenje streliva za lastno uporabo ter streljanje z možnarji)
...

IV. IZVAJALCI USPOSABLJANJA ZA DELO Z EKSPLOZIVI ALI PIROTEHNIČNIMI IZDELKI

13. člen

(delodajalec in lovska ali panožna strelska zveza kot izvajalec usposabljanja)
...

Preje kot ne bi lahko zatrdil, da primanjkuje domače literature; če pa obstoja, je v rokah posameznih organizacij in njihovih posameznikov ter tako težko dostopna zaradi pomanjkanja tega vedenja. Gre za literaturo, ki bi zainteresiranim posredovala tako zakonske osnove kot teoretično vedenje/znanje o polnjenju krogelnih nabojev za lastno uporabo. V nadaljevanju bom skromno poizkušal posredovati osnovno znanje o tej temi. Druge vrste polnjenj, kot na primer šibrenih nabojev, sprednjač na črni smodnik  ali možnarjev v tej publikaciji ne bo zajeto. V ostalem je to poizkus, da na osnovi obsežne tuje literature pripravimo nekaj za slovenske strelce in lovce, ki bi hoteli polniti  krogelno strelivo za lastno uporabo.

 

2. EKSPLOZIVI IN SMODNIKI S KATERIMI SE POLNI STRELIVO

To so snovi, ki po svojih lastnostih spadajo v veliko družino eksplozivnih snovi, naj bodo to kemijske spojine ali pa zmesi.
Neka snov se uvršča v to skupino, če ima določene lastnosti in to:

• vsebovati mora gorljive substance in spojine kisika potrebnega za zgorevanje
• zgorevanje se mora odvijati z veliko hitrostjo
• pri zgorevanju se mora sproščati toplota in
• nastajati morajo plini

Avtorji strokovne literature s tega področja delijo eksplozivne snovi po različnih kriterijih in to kot npr.:

• razstreliva - brizantni eksplozivi
  (hitrost detonacije do  ca 9.000 m/s)  
  •  primarna inicialna, ki ob stiku s plamenom ali iskro takoj detonirajo in so zelo občutljiva na udarce in trenje
  •  sekundarna, ki se ob stiku s plamenom vžgejo in relativno mirno zgorevajo, pod vplivom detonacije  pa tudi sama detonirajo. Po namenu jih razvrščajo v vojaška in gospodarska
•  smodniki - potisni eksplozivi
  (hitrost zgorevanja ca 200 do 400 m/s) 
  • uporabljajo se kot pogonsko sredstvo za izstreljevanje izstrelkov  iz cevi ali potiskanje raketnih izstrelkov. Njihovo zgorevanje je relativno počasno in se imenuje  DEFLAGRACIJA
• pirotehnične  zmesi
  • le te imajo lahko vse zgoraj omenjene lastnosti vendar se uporabljajo zaradi zvočnih in svetlobnih efektov

Pri polnjenju krogelnih nabojev se bomo srečevali z inicialnimi eksplozivi in sredstvi med katere spadajo netilke, ter s smodniki, ki služijo kot pogonsko sredstvo za izstreljevanje izstrelkov iz cevi.

 

Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZEPI) pa razvršča v tretjem členu eksplozive v 6 podrazredov:

1. snovi in predmeti, ki lahko povzročijo eksplozijo v masi (eksplozija v masi je eksplozija, ki se praktično v trenutku razširi na ves tovor);
2.  snovi in predmeti, ki lahko pri eksploziji tvorijo drobce, vendar ne morejo povzročiti eksplozije v masi;
3. snovi in predmeti, ki lahko povzročijo požar, nevarnost za nastanek drobcev ali udarnega vala pa je majhna in ne morejo povzročiti eksplozije v masi. Te snovi so:
   • tiste, katerih izgorevanje povzroča znatno toplotno sevanje, ali
   • tiste, ki zgorevajo druga za drugo, pri čemer nastaja šibek udarni val ali manjši drobci ali oboje;
4. snovi in predmeti, ki ob požaru med prevozom pomenijo majhno nevarnost. Vplivi so omejeni na tovor. Ob eksploziji naj ne bi nastali večji delci z daljšim dometom. Zunanji plamen ne sme povzročiti trenutne eksplozije celotne vsebine tovora;
5.  izredno neobčutljive snovi, ki sicer lahko povzročijo eksplozijo v masi, vendar so tako neobčutljive, da je zelo majhna verjetnost vžiga ali prehoda gorenja v detonacijo pri običajnih prevoznih razmerah. Najmanjša zahteva za te snovi je, da pri preizkusu zunanjega gorenja ne smejo eksplodirati;
6.  izredno neobčutljivi predmeti, pri katerih ne more priti do eksplozije v masi. Ti predmeti vsebujejo le izredno neobčutljive detonirajoče snovi, verjetnost, da bi prišlo do nepredvidenega vžiga ali razširitve ognja, pa je zanemarljiva.

3. STRELIVO  -  NABOJI

Ni ravno namen te predstavitve, da bi se seznanjali z zgodovinsko – tehnično – tehnološkimi in kemijskimi postopki oziroma razvojem. Kljub temu lahko omenimo, da je enoviti naboj kot ga poznamo danes, proizvod, ki je rešil glavne probleme, ki so se v minulih obdobjih kazali takratnim konstruktorjem in izdelovalcem orožja  - pravzaprav je njihov evolucijski rezultat. Značilnosti naboja so torej v tem, da združuje v enem kosu vse komponente za hiter in učinkovit razvoj strela. Sestavljajo ga komponente od katerih ima vsaka svoje naloge, s tem pa tudi lastnosti:

• netilka
• tulec
• smodniška polnitev
• krogla  -  izstrelek

 

 4. NETILKE

V naboju služijo za vžig smodniške polnitve. Za enovite naboje danes uporabljamo netilke dveh vrst in to z robnim in središčnim vžigom. Pri robnih netilkah je vžigalna-inicialna zmes integrirana s tulcem. Nahaja se na njegovem dnu. Vžig naboja se doseže z udarcem udarne igle na rob naboja. Uporablja se v cenenih industrijsko izdelanih nabojih z relativno nizko energijo in pritiski (npr. nam vsem dobro poznani MK = malokalibrski naboji). Tulci po izstrelitvi niso več uporabni.

Naboji večjih energij in pritiskov za kratkocevno in dolgocevno orožje pa vsebujejo  netilke s centralnim vžigom. Že samo ime pove, da se vžig naboja doseže z udarcem udarne igle na sredino netilke, saj je le ta vstavljena v sredino dna tulca.  Pri polnjenju nabojev za lastno uporabo se bomo srečevali prav s temi netilkami od katerih poznamo dva tipa  :

1. Berdan netilka je bila razvita v Ameriki vendar se še danes največ pri vojaških nabojih uporablja v Evropi. Njena značilnost je ta, da nima integriranega nakovalca, ker je ta sestavni del dna tulca.
2. Boxer netilka je bila razvita v Evropi, uporablja pa se v Ameriki. Ima integrirano  nakovalce ter je za ponovno polnjenje nabojev s strani fizičnih oseb najbolj priljubljena, to pa zato, ker omogoča enostavno odstranitev že uporabljene netilke iz dna tulca. Poleg tega, da vžgejo smodniško polnitev, preprečujejo smodniškim plinom pretok nazaj.

Skica netilk:

Po izgledu so netilke drobne skodelice, načeloma po dveh velikostih (premerov) za kratkocevno  (pištolsko ali revolversko - SP, LP) orožje  in dolgocevno orožje (puške - SR, LR).

Oznake netilk:

SP - small pistolLP - large pistol

SR - small rifle LR - large rifle

Izdelane so iz medeninaste pločevine, večinoma ponikljane. Debelina uporabljenega materiala je različna glede na predvideno uporabo v orožjih z večjimi pritiski (magnumske polnitve ali naboji). Od tega je odvisna tudi vstavljena količina inicialne zmesi (eksploziva). Inicialna zmes je prekrita s folijo kot pokrovčkom in zalakirana zaradi zaščite pred vlago. Kot je sicer že omenjeno imajo  Boxer netilke vstavljeno nakovalce, Berdanove pa ne.

Netilke vsebujejo inicialne zmesi (eksplozive) o katerih se moramo seznaniti v smislu nevarnosti, ki jo predstavljajo. So predvsem občutljive na udarce, trenje in temperaturo. Varnostni ukrepi morajo upoštevati te lastnosti. Industrija, ki proizvaja netilke je iz mnogo poznanih primarnih-inicialnih razstreliv izbrala tista, ki so glede lastnosti primerna za industrijsko uporabo, omogočajo dolgo skladiščenje in imajo stabilno kemijsko sestavo ter v osnovi sigurno in kvalitetno vžigajo smodniško polnitev, obenem pa ne povzročajo korodiranja orožnih cevi. Ta lastnost  podaljšuje življenjsko dobo cevi. V preteklosti so netilke z inicialnimi zmesmi na bazi živosrebrnih spojin  močno povzročale korodiranje cevi. Dandanes v netilkah uporabljene inicialne zmesi, ki v ceveh orožja ne povzročajo rjavenja nosijo komercialno ime SINOXID.

Zaščita netilk se nanaša na zaščito pred

• udarci
• trenjem
• temperaturo (vžig pri 170  -  200° C)

Pri delu lahko pride do slučaja, da bomo imeli opravka s poškodovanimi netilkami v smislu mehanske deformacije ali tistimi, ki niso vžgale smodniške polnitve (rečemo, da so zatajile) ter pomešanimi med seboj.

Neporabljene netilke je treba zato nemudoma vrniti v originalno embalažo. Zaradi njihove majhnosti je identifikacija v večini primerov nemogoča. Vgradnja takšnih netilk povzroči negativne posledice. Lahko pride do odpovedi naboja, nastopijo previsoki dopustni pritiski, predvsem pa ne dosežemo svojega cilja, da bi kvaliteta naboja presegla industrijsko izdelanega s tem pa tudi želene natančnosti zadevanja.

Kar zadeva deformirane in neidentificirane netilke moramo te na primeren način uničiti. Lahko jih namočimo v olje in nato s kombiniranimi kleščami iztisnemo namočeno inicialno zmes, ki taka ni nevarna.
Drugi možni način je s segrevanjem na njihovo inicialno temperaturo v kompaktni,  z določeno minimalno režo pokriti posodi. Pokrov mora biti dovolj težak oziroma dovolj obtežen. Istočasno se na ta način sme uničevati le skromno število netilk.

Odpovedane naboje je najprvo potrebno delaborirati  (razstaviti). Izvlečemo kroglo-izstrelek in odstranimo smodnik. Tulec z netilko za nekaj časa namočimo v olje in nato z orodjem o katerem bo govora kasneje, odstranimo netilko, nato pa postopamo po enem od zgoraj opisanima načinoma.

Previdnost in zaščitna sredstva za oči, obraz, vrat in roke so na mestu in obvezna.

Netilke ali z netilkami opremljene tulce ne smemo nikoli uničevati na odprtem ognju. Njihovi nekontrolirano leteči delci lahko povzročijo resne poškodbe

5. TULCI

Osnovni sestavni del vsakega modernega naboja za kratkocevno in dolgocevno ročno orožje predstavlja tulec. Izdelan je izključno iz medenine  (zlitina bakra in cinka). Združuje vse komponente naboja (netilko, smodniško polnitev in izstrelek). To je primarna naloga, ni pa edina. Medenina je kot zlitina Cu in Zn v primernem razmerju z dodatki nekaterih drugih elementov, elastični material, ki ga je možno plastično oblikovati s sodobnimi stroji in tehnološkimi postopki v tulce. Lastnost elastičnosti je osnovnega pomena pri razvoju strela ker tulec zaradi pritiska naleže na stene ležišča naboja v orožju  in s tem prepreči  pretok  vročih plinov nazaj , torej zatesni cev. Po upadu pritiska smodniških plinov se material rahlo skrči, kar omogoči izvlek tulca iz  ležišča. V cenovni strukturi naboja je tulec najdražji element in edini, ki ostane v rokah strelca in ga je možno pod določenimi pogoji ponovno uporabiti v industriji ali za ponovno polnjenje.

Pogojeno z različnimi vrstami ročnega orožja so v uporabi tulci različnih oblik. K obliki tulca največ prispeva oblika telesa in oblika  dna.

Poimenovanje delov tulca:

• zadek tulca z oznakami                    
• dno tulca
• ležišče netilke
• rob ali žleb
• vžigalni kanal
• telo tulca
• smodniški prostor
• rama
• vrat
• ustje

Oblike tulcev:

• cilindrična z robom
• cilindrična z žlebom
• polrobna z žlebom
• stekleničasta z robom
• stekleničasta z žlebom
• opasana z ojačitvijo z žlebom
• konična z žlebom
• odstavljena (zmanjšana v dnu) z žlebom

Vsak del tulca ima svojo nalogo, ki si jih bomo pobliže ogledali.

ZADEK TULCA je okrogla naležna površina, ki se nasloni na zaklep orožja. V to dno je izdelano ležišče netilke. Na obrobju – kolobarju se nahajajo oznake naboja. Običajno gre za leto izdelave, serijo, kratico proizvajalca, tip in kaliber. Z njimi se identificira naboj, kar pa je včasih težko,ker gre tudi za kodirane oznake proizvajalcev pretežno pri vojaških nabojih. Vsi našteti podatki nikakor nimajo prostora na omenjenem kolobarju. Od proizvajalca je odvisno katere oznake ali podatke bo odtisnil.

Nekaj vzorcev oznak: 

ZADEK TULCA skupaj z robom ustja pri cilindričnih nabojih, z ramo pri stekleničastih nabojih, robom pasu pri opasanih nabojih in s konusom pri koničnih nabojih  - tvorijo zelo pomembno kategorijo in sicer največjo dopustno odmaknjenost čela zaklepa orožja od zadka tulca. Dopustna toleranca znaša 0,10 do največ 0,30 mm ter je za vsako vrsto orožja posebej določena. S tem se preprečuje ohlapnost naboja v ležišču, prevelikim raztezkom tulcev in s tem poklin materiala oz ohišja tulca, kar bi posledično povzročilo netesnenje naboja v ležišču in pretok vročih smodniških plinov nazaj.  Orožja kjer zasledimo tak pojav moramo nujno prekontrolirati pri pooblaščenemu puškarju, saj gre za našo varnost.

ČELNA ZRAČNOST  predstavlja režo med dnom tulca in čelom glave zaklepa kadar se tulec nahaja v ležišču in je ležišče zapahnjeno z zaklepom. To režo, ki naj bi bila čim manjša, pa vendar brez nje ni nobeno orožje zaradi izdelavnih proizvodnih toleranc municije in orožij se tvori na različne načine.  Predvsem gre tu za naležne površine tulca ko ta nalega s svojim čelnim robom, ramo ali robom ojačenega dna (ameriški magnum naboji) na ležišče tulca v cevi. Pričujoča skica bo najbolj zgovorno prikazala to stanje.

DNO TULCA  - s tem je mišljen zadnji masivni in notranji del, ki ga različni proizvajalci različno oblikujejo saj ni tehnično normiran. Te razlike imajo za posledico različen volumen smodniškega prostora in s tem različno težo, količino porabljenega materiala. Volumen smodniškega prostora ima velik vpliv na pritisk plinov pri zgorevanju smodnika in ga bomo obravnavali posebej pod pojmom GOSTOTA POLNITVE.

LEŽIŠČE NETILKE često imenovan tudi zvonček, Ležišče netilke ima eno od dveh možnih oblik, glede na to za katero vrsto netilk je izdelano BOXER ali BERDAN. Medtem ko je pri Boxer netilkah nakovalce njen sestavni del, imajo tulci za Berdan netilke nakovalce izdelano v ležišču netilke.

Na skici je vsakemu tipu ležišča prikazana pripadajoča netilka:

Dimenzije ležišča netilke so po premeru in globini prilagojene netilkam ter jim nudijo tesen prileg in naslon.
 
VŽIGALNI KANAL tvori povezavo med netilko in smodniškim prostorom oziroma smodniško polnitvijo. Tulci za Boxer netilke imajo v središču – centru  izdelan vžigalni kanal. Pri tulcih za Berdan netilke se nakovalce nahaja v centru, zato sta dve luknjici kot vžigalni kanal nameščeni bočno ob nakovalcu. Po vžigalnem kanalu se plamen z netilke prenese v smodniški prostor kjer vžge smodniško polnitev. To je enako vidno na predhodni sliki.

ROB ali ŽLEB Naboj je prilagojen določeni vrsti orožja in njegovemu zaklepu. Omogoča izvleči naboj ali tulec iz ležišča naboja v orožju.

TELO TULCA in SMODNIŠKI PROSTOR  -   GOSTOTA POLNITVE
Omenili smo že , da zadek tulca sam ali pa v povezavi z obliko tulca zagotavlja  zračnost/ režo med čelom zaklepa . Oglejte si skico ČELNA ZRAČNOST.

Telo tulca shranjuje smodniško polnitev in drži izstrelek – kroglo. Debelina njegove stene se
od  dna proti ustju tanjša, obenem pa je trdota materiala zaradi termične obdelave posebno od rame  proti vratu oz. ustju, manjša. Mehkejši material ob razvoju strela pod pritiskom smodniških plinov boljše naleže na ležišče tulca v cevi orožja in s tem zagotavlja tudi boljše tesnjenje.
Kadar tulce večkrat uporabimo za ponovno polnjenje, se pri mehanskem oblikovanju, ko tulcu s kalibriranjem vračamo prvotno obliko , se struktura materiala prične spreminjati in narašča trdota, zmanjšuje pa se elastičnost. S povečanjem trdote  se povečuje tudi krhkost. To sčasoma pripelje do poklin, ki preprečijo tesnjenje tulca vsled česar lahko pride do nevarnega udara smodniških plinov nazaj. Smodniški plini imajo ob izgorevanju temperaturo preko 2000 stopinj Celzija ; zato si ni težko predstaviti posledic za strelca.
Takšne tulce, ki so kjerkoli napočeni ali deformirani v območju netilke oz. je sedež netilke zelo ohlapen, moramo takoj zavreči. Še boljše je, če jih dokončno deformiramo z udarcem kladiva ali stiskanjem v primežu.. Tako se izognemo možnosti , da bi prišlo do nehotene zamenjave.

Kot smo že omenili smodniški prostor ta predstavlja volumen v katerega pride smodniška polnitev. Razmerje med  tem volumnom in volumnom smodnika  (medprostor med zrni smodnika, ki je tudi  lahko različen glede na njegovo geometrijo/obliko, se ne šteje za volumen smodnika) predstavlja tako imenovano GOSTOTO POLNITVE.

Popoln izkoristek, oziroma razmerje 1,00 pomeni, da sta volumen tulca in smodnika enaka.Mišljeno je,da pride  dno krogle do smodnika. Če vzamemo volumen tulca kot nespremenljivko, je variabilna količina smodnik. Podpolnitev imamo takrat kadar je razmerje  smodnika manjše , običajno 0,70 – 0,80 večinoma pri lovskih nabojih. Nadpolnitev je razmerje nad 1,00 (Npr. 1,10 – 1,20) in pride izjemoma v poštev le pri pištolskem strelivu. Nadpolnitev zahteva skrajno previdnost, še boljše pa če se ji izognemo.
Poznamo tudi podpolnitve, ko gre za  dodatno reducirane količine smodniških polnitev, ki so enako nevarne, saj prihaja do še nepojasnjenega fenomena, iznenadnega, enormnega povečanja tlaka ki povzroči  uničenje orožja.(Imenujejo ga sekundarni učinek)

GOSTOTA POLNITVE vpliva pri izgorevanju na višino nastajajočega pritiska (tlaka), ki ne sme presegati dovoljenih vrednosti.
Na gostoto polnitve pa ne vpliva samo količina smodniške polnitve, pozorni moramo biti  na volumen tulca, ki varira lahko zaradi različno oblikovane notranjosti in dna tulca, seveda pa tudi teža tulca. Pod predpostavko, da gre za isto specifično težo materiala in , da so zunanje mere tulcev normirane in izdelane v okviru predpisanih toleranc, lahko trdimo, da imajo težji tulci manjši volumen, lažji pa večjega.
Razpoložljivi volumen spreminja tudi globina vstavljenega izstrelka – krogle.

Tabela prikazuje spremembo v mm3 za 1 mm razlike globine vstavljene krogle za nekaj značilnih kalibrov:

Kaliber	Dejanski premer krogle v mm	Volumen za 1 mm  višine v mm3
5,6	5,69	25,4
6	6,17	2,9
6,5	6,71	35,4
7	7,21	40,8
7,62	7,82	48,0
8	8,20	52,8

Konkretni volumen tulca je možno ugotoviti s tehtanjem in ugotavljanjem razlike med težo praznega tulca in težo napolnjenega tulca z vodo. Iz tega so nadalje izračunljive procentualne spremembe volumna glede na globino vstavljene krogle.


Empirično so ugotovili da povzroči:

- sprememba volumna tulca za                                             +  10 o/o

-spremembo hitrosti izstrelka na ustju cevi orožja   V o       -     3 o/o
- spremembo  pritiska    P  max                                             -   13 o/o

 

 7. SMODNIK IN SMODNIŠKA POLNITEV

  7.1. SPLOŠNO

Količina smodnika v naboju predstavlja smodniško polnitev. Njegova potrebna količina in vrsta je odvisna od vrste nabojev in drugih faktorjev. Nitro-celuloznega  smodnika, kot kemične spojine, ni možno  izdelati v uporabni obliki s sredstvi, ki jih imajo fizične osebe običajno na razpolago.Njegova osnova je bombaž ali les, ki je z ustrezno mehansko obdelavo v predpripravljeni obliki podvržen kemijskemu procesu  -  nitriranju. Pri tem se običajno lesna celuloza obdeluje z mešanico 2/3 solitrne in 1/3 žveplene kisline. S tem postopkom pridobimo nitrirano celulozo, ki ji ostanke kislin odstranimo s pranjem, centrifugiranjem in stiskanjem. Zaradi izboljšanja kemijske obstojnosti se postopek ponovi z dodatkom raztopine luga, ki eventualni ostanek kislin nevtralizira. Vložene surovine pri tem niso izgubile svoje oblike. Bistveno se je povečala le njihova teža in spremenile kemijske lastnosti. Tako pridobljena nitro-celuloza še ni primerna kot malodimno pogonsko sredstvo saj je njena hitrost izgorevanja mnogo prevelika. S poizkusi so v preteklosti iznašli postopke, ki znižujejo hitrost izgorevanja, pri tem pa odkrili, da je nitroceluloza topljiva v etru, alkoholu ali acetonu. Topila so omogočila  želatiniranje nitroceluloze; določeni dodatki pa spreminjajo lastnosti. Šele na tej osnovi je mogoča obdelava in predelava nitroceluloze v različne oblike ( ploščice, kroglice, cevke, paličice). Razvoj smodnika je pripeljal do spoznanja, da se gorljivost snovi s povečanjem površine na enoto povečuje. S to lastnostjo, poleg drugih, vplivajo na hitrost zgorevanja smodnika. Vpliv na hitrost zgorevanja ima tudi velikost zrn, pri tem večja zrna počasneje zgorevajo. Oblika zrn z večjo površino na enoto povišuje hitrost  zgorevanja. Tudi kvaliteta površine ima svoj vpliv. Bolj gladka površina počasneje zgoreva kot hrapava. V izogib statični naelektrenosti (nevarnost samovžiga) in povečanju sipčnosti zrn , proizvajalci podvržejo smodnik grafitiranju.

Smodniki so potisne eksplozivne snovi, katerih hitrost zgorevanja praviloma ne dosega nadzvočne hitrosti. Kot smo že uvodoma omenili, takšno relativno počasno eksplozivno izgorevanje v strokovni literaturi imenujejo DEFLAGRACIJA za razliko od DETONACIJE, ki je mnogo hitrejša oblika zgorevanja lastna razstrelivom.

Navedli bomo osnovne zahteve za lastnosti smodnikov kot je povzeti iz strokovne literature:

• da  s čim manjšo smodniško polnitvijo dobimo čim večjo začetno hitrost izstrelka ne da bi prišlo do prekoračitve maksimalno dopustnega tlaka v cevi orožja
• da se smodniki lahko vžgejo na vseh temperaturah uporabe
• da ima pri vseh temperaturah  uporabe enako hitrost gorenja
• da čim dalj časa zadržijo svojo kemično in balistično stabilnost
• da so čim manj higroskopični
• da plini čim manj poškodujejo cev orožja
• da imajo čim manjši blesk na ustju cevi orožja
• da razvijejo čim manj vidnega dima

Relativno majhna hitrost zgorevanja  smodnika omogoča uporabo v strelnem orožju za potiskanje izstrelka v cevi. V kolikor se zgodi, da nastajajoči plini ne bi mogli odtekati (z gibanjem izstrelka v cevi) nastane povišan tlak, ki povečuje temperaturo v še nezgorelih delcih smodnika. To ima spet za posledico še večjo hitrost zgorevanja. Končni rezultat je detonacija smodnika in uničenje orožja.  Imamo veliko srečo, če smo jo mi ali drugi prisotni odnesli živi ali brez hujših posledic.

Hitrost izstrelka je odvisna od tlaka smodniških plinov. Kako so si v medsebojni odvisnosti količina smodnika, povišan tlak in hitrost izstrelka prikazuje naslednje razmerje:

Količina smodnika                   Tlak plinov                  Hitrost izstrelka    V o

    +  10  %                               +  20  %                      +  8  %

Zahteva, da bi smodnik pri vseh temperaturah uporabe imel enako hitrost zgorevanja je le cilj h  kateremu težijo proizvajalci.

Velike razlike v temperaturi okolice, ki so rezultat podnebnih pasov, letnih časov  ali višinskih razlik pokrajine niso zanemarljive in jih je potrebno v določenih okoliščinah upoštevati.


Povišanje temperature             Tlak plinov                     Hitrost izstrelka   V o

     +   10° C                             +   4  %                             +  2 %

Danes poznamo veliko vrst smodnikov. Osnovni veliki skupini sta:

• brezdimni oz. malodimni (koloidni oz. homogeni smodniki) - kemične spojine, ki imajo v svoji sestavi vedno nitrocelulozo  in
• črni (kompozitni oz. heterogeni smodniki) - kemične zmesi kalijevega nitrata, oglja in žvepla, ki pri gorenju proizvajajo velike količine dima

V tej brošuri gre za ponovno polnjenje enovitih nabojev, zato so za nas zanimivi le prvi, malodimni, ki se glede na število aktivnih eksplozivnih komponent delijo na:

• enobazne   =   nitrocelulozne smodnike
• dvobazne   =   nitroglicerinski smodniki  in
• trobazne     =   nitrogvanidinske

Enobazni smodniki so izdelani na osnovi nitroceluloze. Njegova barva je rumena do temno zelena, razen če niso grafitirani. Podvrženi so procesu počasnega razpada. Ker je nitroceluloza osnova vseh homogenih smodnikov to slabo lastnost prenaša na vse druge vrste smodnikov.

Dvobazni  =  nitroglicerinski smodniki imajo, kot že ime pove, dodatno komponento nitroglicerin ali druge snovi ter obvezni stabilizator.

Trobazni  =  dinitroglikolni smodnik in nitroguanidin. Ta smodnik je najobstojnejši in ga imenujejo tudi beli ali » hladni »   smodnik. Predvsem je v uporabi za vojaške namene.

 7.2. TEHNIČNI PODATKI O POGONSKIH SMODNIKIH

Vrsta smodnika	Nitrocelulozni	Nitroglicerinski	Nitrogvanidinski
Lastnosti	enobazni	dvobazni	tro ali večbazni
Gostota  g/cm 3	do 1,0	do 1,60	do ?
Energija    kJ/	4000	4600	4000
Spec volumen plinov   l/kg	do 900	do 950	do 1050
Temperatura zgorevanja v °C	do 2600	do 3900	do 2000

Ob vsem naštetem ločujemo smodnike še po njihovi relativni hitrosti zgorevanja. Dejanske hitrosti so zelo variabilne in odvisne od pogojev v katerih do procesa pride. Tako ločujemo:

• ofenzivne, hitre, ostre smodnike, ki hitro dosežejo svoj maksimalni tlak, le-ta pa nato tudi hitro pade. Ti smodniki imajo običajno obliko kroglic, ali pa so v obliki prahu. Primerni so za uporabo v kratkocevnih ali pa malokalibrskih orožjih. Smodniki v obliki krajših ali daljših paličic so tudi primerni za kratkocevno orožje in šibrene naboje.
• nevtralni smodniki imajo največkrat obliko enoluknjičnih kratkih cevk  (makaroni)
• progresivni, počasni, lenobni so običajno smodniki v obliki ploščic
• progresivni, porozni smodnik gori s počasno naraščajočim in počasi padajočim tlakom. Primeren je za dolgocevna orožja in
• progresivni rozetni smodnik

Skica vizualnega izgleda teh smodnikov:

Pri izboru in nabavi smodnika (če smo si pridobili ustrezno dovoljenje) moramo v naprej vedeti katere oz. kakšne naboje nameravamo polniti. Prvo razlikovanje je med kratkocevnim in dolgocevnim ročnim orožjem – pravzaprav  za njih primernih nabojev. Zavedati se moramo, da je  relativno »najpočasnejši« smodnik za pištolske in revolverske naboje mnogo prehiter od  »najpočasnejšega« smodnika za puškovne naboje.

Mešanje smodnikov različnih tipov in ali proizvajalcev ni dopustno, ker ni mogoče predvideti kakšne hitrosti zgorevanja bi mešanica razvila. Kolikor se nam pomotoma zgodi, da pomešamo različne smodnike med seboj, je takšno mešanico potrebno takoj uničiti. Majhne količine , nekako do 5 dag lahko odplaknemo z vodo, saj to ne bi obremenjevalo okolja. Smodnik lahko tudi raztresemo v vrtu (je kot gnojilo) ali pa ga potresemo v ozke pasove na prostem in zažgemo. Prižiganje opravimo z vžigalno vrvico ali lunto. Enako se postopa s smodnikom neznanega porekla.

Smodniki vsebujejo določeno stopnjo vlažnosti, ki jo določajo proizvajalci. Zmanjšanje vlažnosti napravi smodnik ofenzivnejši in obratno. Ker je smodnik po naravi higroskopičen ga shranjujemo v dobro zaprti, najboljše plastični posodi ter temperaturi  20°C in  relativni vlažnosti zraka  50 – 60 %. Vsekakor je najboljša originalna embalaža z vsemi identifikacijskimi podatki in napisi.
Proizvajalci morajo za smodnike, ki gredo v prodajo za civilno uporabo pripraviti literaturo   -  to je tabele za določanje količin smodnika ki se jih sme polniti v različne naboje z različnimi izstrelki – kroglami.

 

 

 

 7.5. DIAGRAM NOTRANJE BALISTIKE

 

 7.6. POZNANI PROIZVAJALCI SMODNIKOV IN PRIMERJALNA TABELA

 

 

8.KROGLA   -  IZSTRELEK

Ime krogla izvira iz časov sprednjač, ko je izstrelek dejansko bil v obliki svinčene krogle in kot tak potisnjen v cev z njenega konca.

Kmalu se je v balističnem smislu pokazala prednost v valjasti obliki krogle, saj je zagotavljala večjo hitrost in natančnost. Še vedno je bila izdelana iz svinca z dodatnimi radialnimi žlebovi zaradi maziva , ki je zmanjševalo zasvinčenje cevi. Zadek je imel lahko različne oblike votline, ki je zagotavljala zaradi boljšega tesnjenja s cevjo , večje hitrosti. Podobni izstrelki so še danes v uporabi v robnih nabojih za malokalibrsko orožje. To je veljalo za uporabo črnega smodnika, ki pa je kemijska zmes.

Z razvojem smodnika na bazi nitro-celuloze se je dalo dosegati mnogo večjo energijo in hitrosti izstrelkov, katerim svinec preprosto ni bil več kos, saj je enostavno » povozil »  vrtež cevi. Izstrelek ni bil več stabiliziran in je izgubil na potrebni natančnosti. Konstruktorji so izdelali v začetku  izstrelke s plaščem iz mehkega železa, kasneje pa je železo nadomestila zlitina  bakra, tako imenovani tombak. Kot takšne se uporablja še danes.

Za vojaške namene so bili izstrelki oplaščeni s polno konico, ki je gladko prebila cilj brez velikega razdejanja. Za lovske namene takšne krogle niso primerne , ker so omogočile, da je divjad kljub smrtonosni rani pobegnila in jo je bilo potrebno poiskati.
Se pa polno oplaščene krogle uporabljajo v strelstvu.

Tako se je pričel razvoj specialnih lovskih izstrelkov z veliko zaustavno močjo, ki se ob zadetku  mehkega cilja  razširijo in oddajo v telesu divjadi veliko svoje energije. Imenujemo jih ekspanzijske krogle.
Proizvajalci nabojev ali pa tudi samo izstrelkov jih še naprej razvijajo, da bi zagotovili lovcu optimalno delovanje. Ne moremo pričakovati toliko univerzalnega izstrelka, ki bi zadovoljil lovca na vseh strelnih razdaljah za vse vrste lovne divjadi. Kljub veliki ponudbi industrijsko izdelanih lovskih nabojev ostaja vprašanje lovcu za kateri izstrelek po obliki in teži  naj bi uporabil v različnih lovnih situacijah v domačem ali tujih revirjih.
Kateri izstrelek torej zagotavlja natančnost na velike razdalje in seveda dobro globinsko delovanje v telesu divjadi? , Zakaj ne pride do izstrela na kratko razdaljo?,  Kakšen izstrelek je primeren, če se pričakuje ovire na krivulji leta?

Po konstrukciji lahko lovske krogle razvrstimo v nekaj skupin:

- polnooplaščene krogle (FMJ): s koničasto glavo z okroglo glavo (RN) - delno oplaščene krogle: z votlo konico (HP) z balistično konico s polkoničasto glavo(SP) - masivne krogle : z votlo konico (HP) s koničasto glavo z okroglo glavo (RN)

V svoji notranjosti so izvedene na veliko načinov in imajo lastnosti kot so jih predvideli konstruktorji. V praksi  se te lastnosti bolj ali manj  potrjujejo.
Obstajajo cele knjige, ki opisujejo konstrukcijo izstrelkov, njihovo pričakovano delovanje in tudi kako so se obnesli v praksi. Kdor bo želel o tem več vedeti, bo pač moral poseči po dodatni tuji literaturi.

Predhodno smo našteli nekaj skupin izstrelkov, od polno oplaščenih, delno oplaščenih do popolnoma masivnih. Pri prvih dveh skupinah gre torej za plašč v katerem se običajno nahaja svinčeno jedro. Masivni izstrelki pa so običajno izdelani iz medenine ali tombaka. Kakšna je sestava teh zlitin je običajno poslovna tajna proizvajalca. Posebno nekateri masivni izstrelki so zaradi zmanjšanja trenja galvansko nikljani ali prevlečeni z drugimi snovmi.

Zunanja oblika plaščev je posebej oblikovana zaradi zunanje-balističnih lastnosti, Notranja oblika plašča pa naj bi zagotavljala kontrolirano deformacijo krogle ob zadetku v cilj. Izstrelek naj bi čim hitreje povečal svoj premer, izgubil čim manj na svoji masi in s tem zagotovil izstrela. Vložena svinčena jedra so lahko iz enako ali različno trdega materiala. Običajno jedra niso sprijeta  s plaščem. Nekateri proizvajalci pa s posebnim postopkom spojijo- zvarijo plašč in svinčeno jedro, kar jim daje specifične lastnosti. Kadar gre za različno trda vložena svinčena jedra je le-to običajno dvodelno pri čemer je konica mehkejša, zadek pa trši. Pri tem gre za tako imenovane izvedbe  H  plaščev, ni pa nujno. Včasih so ojačitve izvedene z različnimi vložki.

Votle konice izstrelkov so lahko zaprte s svincem, Al ali Ms kapico, pa tudi s polimernimi (plastičnimi) konicami ali kroglicami.

Izstrelki nosijo svoja komercialna imena, odražajo na nek način konstrukcijo ali pričakovano lastnost, značilnost, kot tudi ime proizvajalca. Med njimi so poznani: Sierra, Hornady, Speer, Barnes, Nosler, Norma, Sellier + Bellot, Romey, Remington, Winchester, Lapua, RWS, Swift, SM, Sako, PMP, MEN, Federal,… .

Izstrelek prejme vso svojo energijo z delovanjem smodnika v cevi orožja iz katerega je izstreljen. Energija je po fizikalnih načelih produkt mase in hitrosti po naslednji formuli:

E o   =   0,5  m  x   v ²

E o  = energija na ustju cevi v  J
vo  = hitrost izstrelka na ustju cevi v  m/s
m    = masa izstrelka v  g

Kako sta si soodvisna pritisk smodniške polnitve in hitrost krogle je razvidno iz  diagrama notranje balistike na strani 19.

Pot, ki jo opravi izstrelek od ustja orožja do zadetka v cilj obravnava zunanja balistika.
Na tej poti je izstrelek obremenjen z uporom zraka in zemeljsko privlačnostjo – gravitacijo. Poleg tega  lahko na njega vpliva stranski veter in druge ovire, ki ga odklanjajo od njegove smeri. Strelec ali lovec mora torej upoštevati učinek stranskega vetra in gledati, da je strelna linija prosta  -  brez trave, listov, vejic ali celo vej.

Valjasta oblika izstrelkov omogoča v primerjavi z nekdanji mi pravimi okroglimi kroglami, večjo maso, ki se dobi z ustreznim podaljševanjem valja  (iz balističnih razlogov je dolžina omejena na max. 5 premerov izstrelka). Valjasti del izstrelka izboljšuje vodenje v cevi orožja.

Premagovanje upora zraka na čelu izstrelka se dosega z aerodinamično konstrukcijo oblike konice in  zadka. Valjasta in koničasta oblika ima za razliko od okroglih krogel za posledico, da se težišče telesa/izstrelka pomakne nazaj od njegovega geometrijskega središča. Posledica tega je, da ob strelu težišče sili v ospredje, kar ima za posledico prevračanje izstrelka. Stabilizacijo so dosegli z rotacijo izstrelka vzdolž njegove osi valja  in je glede na maso različna. Velja splošno  pravilo, da imajo lahko lažji izstrelki daljši in težji izstrelki krajši vrtež.
Vrtež je strmina polj in žlebov v cevi orožja v katere dolžini napravi krogla en obrat okrog svoje vzdolžne osi.

Skica preseka cevi:

Oblika krogel kot uvodoma v poglavju 8 omenjeno:

Minimalni vzponi vrteža potrebni za stabilizacijo izstrelka v  mm/1 obrat

Masa	Greinov	40	60	80	100	120	140	160	180	200	220
	Gramov	2,59	3,89	5,18	6,48	7,78	9,07	10,37	11,66	12,96	14,26
Kaliber
5,6 - 22		419	279	211	168
6 - .243			386	290	231	193
6,5 - .264					323	269	231	203
7					434	361	310	272	241
7,62 - .30					599	500	429	376	333	300	272
8 - .323						607	521	455	404	363	330

Prekomerna kot tudi premajhna stabilizacija izstrelka imata za posledico, da se ta giblje po balistični krivulji leta netangencialno, kar negativno vpliva na točnost zadevanja in položaj izstrelka ob zadetku v cilj. Ta namreč ni v osi; pač pa v ekstremnem primeru plosko.

Zahteve in želje  so izražene v tem, da izstrelek dosega čim položnejšo (razantnejšo)  krivuljo zaradi možnost zadevanja na daljše razdalje ne da bi spreminjali nastavitve namerilnih naprav.
Po drugi strani pa je predvsem v lovstvu potrebna čim večja zadetna energija cilja. Od zadetne energije je odvisno ali bo izstrelek pravilno deloval v smislu predvidene deformacije, globinsko  ter povzročil tako imenovani šok učinek.

Dva parametra kažeta na lastnosti izstrelka, ki ju proizvajalci največkrat navajajo na embalaži municije.  To sta balistični koeficient  (BC) in presečna obremenitev /PO.

Balistični koeficient in obremenitev preseka nam povesta kako je v zraku oviran let izstrelka in kakšno je globinsko delovanje

Obrazec za BALISTIČNI KOEFICIENT

BC    =    m/u    x    d²

m      =    masa v…..
u       =    korekcija glede na aerodinamično obliko
d     =     premer izstrelka v  mm

Empirično je ugotovljeno z eksperimenti, da znaša  » u  »:

• 0,60  za zelo vitek profil z ostro konico
• 0,70 manj vitek profil z ostro oblikovano konico
• 0,85 manj vitek profil z rahlo topo konico
• 1,00 pri razmeroma topih profilih
• 1,20 pri zelo topih profilih

Vrednosti veljajo za polno oplaščene krogle z gladko površino.
Pri svinčenem jedru, votlih konicah in drugih površinskih neravninah so vrednosti višje. Npr. »wadcuter« = topa/čelno ravna svinčena krogla  u = 1,80.

Obrazec za  PRESEČNO OBREMENITEV oz. OBREMENITEV PRESEKA

PO     =    m/P

m    = masa izstrelka v  g
P    =   površina v cm²

Več mase izstrelka na površino pomeni večjo prebojnost oz. boljše globinsko delovanje.

Pri polnjenju nabojev se moramo zavedati, da težji izstrelki potrebujejo MANJ istovrstnega smodnika kot lažji. V kolikor v tabelah ne najdemo ravno čisto točnega podatka in gre le za manjše razlike v teži izstrelka, so si le-ti; smodniška polnitev, hitrost in dopustni pritisk v naslednjih razmerjih.


Tabela:  (skupek posamičnih, preje navedenih razmerij)

OPIS                         Sprememba            v 0                 P max

Teža krogle               +  10  %             -   4  %              +   8  %
Teža polnitve            +  10  %             +  8  %              +  20  %
Temperatura             +  10°C              +  2  %              +   4  %
Volumen tulca           +  10  %             -  3  %               -  13  %

 

9.POSTOPEK PONOVNEGA POLNJENJA NABOJEV

Poleg sestavnih komponent, ki smo jih predhodno obravnavali, je za polnjenje nabojev potrebno imeti še:
A    -    priprave
B    -    orodje
C    -    pripomočke
D    -    delovno mesto


A         PRIPRAVE

• stiskalnica (za kalibriranje, vstavljanje netilk in izstrelkov)
• tehtnica za smodnik
• dozirna priprava za smodnik
• strojček za skrajševanje tulcev s trni, držali in rezkarjem
• polirni boben

B        ORODJA

• kalibrirno orodje
• za vstavljanje netilk
• izvlečnik izstrelkov

C        PRIPOMOČKI

• ščetka za čiščenje "zvončka"
• posnemalnik notranjih in zunanjih robov vratu tulca
• podloga z mazivom za mazanje tulcev
• lijak za vsipanje smodnika
• fini dozirnik smodnika
• pladenj za tulce in naboje

D       DELOVNO MESTO
S tem je mišljen prostor v katerem nameravamo opravljati dejavnost polnjenja nabojev in ureditev potrebne delovne mize na kateri bomo imeli razvrščene priprave, orodja, pripomočke in komponente nabojev.

Prostor mora biti v prvi vrsti zaprt in požarno varen ter brez prepiha. Polnilcu mora zagotavljati polno koncentracijo brez motenj iz okolice (TV, radio nepooblaščene osebe, otroci in drugi). Prepih lahko vpliva na točnost precizne tehtnice in posledično na količino doziranega smodnika.

V njem naj se ne nahajajo druge lahko gorljive tekočine in materiali kot npr. bencin, papir, laki ter električne peči in stroji, ki iskrijo  -  brusilniki, varilni aparati ….

Prav je da imamo gasilni pribor kot prašni gasilni aparat, vedro vode ali gumijasto cev z vodnim pršilnikom priključeno na vodovodno pipo.

Delovna miza naj bo dovolj velika in trdna brez špranj na delovni ploskvi,kar velja tudi za tla.
Eventualno raztreseni smodnik moramo odstraniti, to pa je težko saj  električni sesalnik ni dovoljen. Analogno temu tudi tla prostora prekrita s tekači, tepihi, itisonom niso dovoljena.

Samo po sebi se razume, da pristop z odprtim ognjem in kajenje pod nobenim pogojem ne pridejo v poštev.

SLIKE PRIPRAV, ORODIJ IN PRIPOMOČKOV:
(Izbor je okviren in predstavlja le delček vsega kar je na razpolago v specializiranih trgovinah. Njihova uporaba je vsakokrat opisana v priloženih navodilih.)

 

 

 9.1.      PRIPRAVA TULCEV

Že uporabljeni tulec je onesnažen z izgorelim smodnikom in ostanki maščob  pa tudi prahom, mogoče zemljo, peskom in drugimi ostanki iz okolice na kateri so se nekaj časa nahajali ali kamor so padli. Posebej tisti izstreljeni iz pištol.
Vsebujejo tudi uporabljene netilke in mersko ne ustrezajo, saj so  se delno prilagodili ležišču naboja v orožju iz katerega so bili aktivirani.

Tulcu moramo najprej odstraniti nečistoče, kar lahko storimo s pranjem v toplem pralnem sredstvu, oz. kratkim kuhanjem v vodi, ki smo ji dodali gospodinjsko čistilo za pranje posode.
Tulce nato osušimo, običajno v pečici domačega štedilnika, pri tem pa moramo paziti, da temperatura  ne bo prevelika. Košček časopisnega papirja, ki  ga  priložimo, služi kot indikator. Barva časopisnega papirja se ne sme spremeniti in postati  rumeno do rjava. Previsoka temperatura bi škodovala strukturi medenine.

Nadaljnje čiščenje lahko poteka mehansko ali kemično. Netilke so lahko neodstranjene, še boljše pa je , če jih odstranimo z vmesno delovno operacijo. V zvončku tulca se nahajajo močno oprijete izgorine netilke. Te še pred čiščenjem odstranimo z namensko ščetko. Isto velja za vžigalni kanal.

Mehansko čiščenje se opravi s poliranjem v vrtljivih bobnih ali pa vibracijskih posodah. Kot polirno sredstvo se lahko kupi predpripravljeni granulat. Tega lahko nadomestimo z drobno zdrobljenimi orehovimi lupinami ali rižem. Kot dodatek temu se lahko uporabi fina praškasta polirna sredstva.

Kemično čiščenje opravimo z jedkimi fluidi.  To je način, ki hitro pripelje do rezultata, vendar bistveno skrajšuje življenjsko dobo tulcev, ker kemijske snovi razjedajo material.  Ta metoda čiščenja se ne priporoča. Možna pa je tudi kombinacija.

V kolikor smo se odločili uporabiti kemijski postopek čiščenja, uporabljajmo res blage raztopine npr. citronske kisline v vodi,  mešanice kuhinjske soli  raztopljene v vodi z dodatkom kisa. V novejšem času nekateri uporabljajo gospodinjska čistila za odstranjevanje vodnega kamna, ki morajo biti razredčena z vodo. Kemijski postopek moramo stalno nadzorovati, mešati tulce v raztopini in gledati, da ne pride do prekomernega razjedanja materiala – s tem pa bi tulce uničili. Sprememba  rumene barve medenine v rdečkasto bakreno pomeni, da smo tulce uničili. Veste, da je medenina zlitina cinka in bakra; pri najedanju  pa se cink preje izluži. S tem se mehanske lastnosti tulcev spremenijo. Po obilnem izpiranju s čisto vodo ostanke raztopine nevtraliziramo z lugom, v  bistvu zadošča dodatek tekočega mila. Ko nameravamo očiščene tulce shraniti za dlje časa pa se priporoča dodatek OLMANIYA 20, ki na medenini pusti rahel zaščitni sloj. Ta sloj je tako minimalen, da nima vpliva na kasneje vstavljeno smodniško polnitev. Sredstvo olmanija 20 je v žargonu imenovano »šmir žajfa«. Opozoriti moramo, da pri kemičnem postopku čiščenja posebno, če niso odstranjene netilke, v vžigalnem kanalu in zvončku, rado pride do neodstranjenega jedkega fluida, ki nato sčasoma razje in uniči sedež netilke, s tem pa je tudi tulec uničen.

V zadnjem času se uporablja tudi cenovno vedno bolj dostopne ultrazvočne čistilce. V napravo v posebno košarico zložimo tulce in dodamo vodo, pa tudi posebne dodatke, nakar naprava z ultrazvočnim valovanjem s tulcev odstrani nečistoče. Na koncu tulce še posušimo na predhodno opisane načine.

S ponovnim polnjenjem nabojev želimo zadovoljiti izzive, ki jih pred nas postavlja ta hobi. Doseči želimo natančnejšo izdelavo našemu orožju prilagojene municije in to z izstrelki posebnih lastnosti za lov ali tekmovanja v strelstvu. Često ne moremo v trgovinah kupiti nabojev, ki bi imeli izstrelke z za nas ustreznimi lovskimi lastnostmi in učinki. Kdor pa troši veliko nabojev za treninge, lov in tekmovanja bo prihranil na nabavnih stroških za municijo in se mu bo vložek v orodja, pribor in pripomočke kmalu obrestoval.

Ta uvod je omenjen namenoma, ker za dosego zgoraj omenjenih ciljev ni primerno, da v enem lotu polnimo sicer pripravljene tulce kar vsevprek, ne glede na različne proizvajalce. Primerna količina je 50 ali100 kosov tulcev iz iste serije enega proizvajalca. Takšne so tudi prodajne količine izstrelkov v eni enoti pakiranja. Težko zagotovimo serijo tulcev iz istega lota, spodnji nivo sprejemljive kvalitete so vsaj tulci istega proizvajalca, ki pa jih sortiramo v tri utežnostne razrede: lahke, srednje in težke. Spomnimo se na vpliv volumna  na gostoto polnitve in s tem na razvoj tlaka. Višji tlak daje tudi višje hitrosti izstrelka. Kadar te odstopajo tudi ni pričakovane lege zadetkov.

Ko razpolagamo z očiščenimi tulci se lotimo polnega ali delnega kalibriranja. Pri polnem kalibriranju vrnemo tulcu prvotno mersko obliko po celem telesu – to omogoča uporabo nabojev v katerem koli orožju tega naboja.
Pri delnem kalibriranju vrnemo prvotno obliko samo vratu tulca, dočim telo tulca ostane neizpremenjeno. S takšnim delnim kalibriranjem manj obremenjujemo material  in podaljšujemo življenjsko dobo tulcev oziroma omogočimo večkratno uporabo. Dosega se tudi večja natančnost zadetkov – ob upoštevanju seveda vseh drugih parametrov. Mora pa nam biti jasno, da se takšni naboji lahko uporabljajo samo v orožju iz katerega so bili predhodno izstreljeni. Delno kalibriranje se ne uporablja za pol- ali avtomatska orožja.

Ustrezno naši odločitvi kako bomo uporabljali tulce in s  tem kako jih bomo kalibrirali nabavimo odgovarjajočo matrico. Sledimo navodilom proizvajalca kako vstavimo in nastavimo kalibrirno matrico v stiskalnico. Vedno mora čelo matrice nasesti na držalo tulca tako, da med njima ni zračne reže ko  je v matrici že tulec. Odvisno od proizvajalcev se matrice dobijo dvo- ali tridelne; kar pa je bolj pravilo pri matricah za pištolske ali revolverske naboje. Včasih se v kompletu dobijo še držalo za tulce in posebna matrica za zatiskovanje robu tulca na izstrelek (firma LEE). V kolikor držala tulcev ni v kompletu ga moramo posebej nabaviti.

Tovarniško nove matrice očistimo najprej od njihovega zaščitnega premaza in skrbimo, da sicer težko opazna luknjica v zgornjem delu matrice ne bo zamašena. Služi za izpust iztisnjenega zraka.
Očiščene tulce pred kalibriranjem rahlo namastimo s povaljanjem po priročni blazinici. Gledati moramo, da  so namaščeni tudi vrat, rama in notranji rob vratu. Kot mazalno sredstvo se uporabljajo gosto tekoča olja za visoke pritiske. Preobilno mazanje  ima negativni učinek, ker višek maziva nima prostora kamor bi se umaknil in pritisne na telo tulca kar ga vboči. Vbokline se pri strelu sicer spet izravnajo – ni pa to ravno priporočilo za precizne naboje kakršne si želimo. Odvečno mazalno sredstvo, ki se je nabralo v matrici moremo preprosto odstraniti z brisanjem.

V kolikor v postopku čiščenja tulcev  še nismo odstranili starih netilk se to zgodi sedaj s pomočjo v matrico uvitega in nastavljenega vretena. Ta  ima spredaj vstavljen trn, ki izrine netilko ob povratnem gibanju pa kalibrira vrat tulca z notranje strani na pravo mero za vstavitev izstrelka. Telo matrice namreč namenoma malo bolj stisne vrat, to pa zato ker se debeline stene vratu lahko rahlo razlikujejo saj niso strogo normirane.

S tem pa tulci še niso pripravljeni za polnjenje. Če to nismo storili preje , očistimo zvonček netilke ter vžigalni kanal.
Tulci se pri strelu podaljšujejo. Preveriti moramo njihovo dolžino in eventualno prikrajšati na predpisano mero. Le – ta je podana v posebnih tabelah o katerih bo še govora. S tem preprečimo, da bi vrat tulca segel pregloboko v prehodni konus cevi orožja in oviral normalno gibanje izstrelka. Nastane nevarnost prekomernega tlaka.

Skrajševanje tulcev na predpisano mero se v žargonu, izvirajoč iz angleškega izraza, imenuje »trimanje«. To skrajševanje je možno izvesti na različne načine, od ročnega do strojnega. V tabelah najdemo predpisano maksimalno mero za tulec določenega naboja. Pripravo za trimanje  reguliramo na predpisano mero s pomočjo pomičnega kljunastega merila, boljše digitalnega, saj z njim odčitavamo stotine mm. Nastale robove posnamemo po zunanji in notranji strani z ročnim posnemovalnikom.

 

9.2. VSTAVLJANJE NETILK

To je relativno lahek in hiter postopek, ki pa kljub temu zahteva določeno previdnost in nošenje zaščitnih očal. Orodje, ki je na voljo je lahko sestavni del stiskalnice, kot posebno orodje ali pa tudi ročna priprava. Skrbeti moramo, da z občutkom vstavljamo netilke in da le-te ne gledajo iz dna tulca. Njihova pravilna pozicija je dosežena takrat, ko nakovalce netilke nasede na dno sedeža netilke v tulcu.  To je lahko povedati, ne moremo pa videti. To dosežemo z občutkom, ki ga sčasoma pridobimo. Za orientacijo nam služi podatek, da se dno netilke nahaja ca 0,1 mm pod dnom tulca.

Vrsta izbrane netilke mora ustrezati tipu naboja, ki ga polnimo. Kljub pazljivosti se nam lahko zgodi, da netilko pozabimo vstaviti ali pa je le ta vstavljena obrnjeno – z nakovalcem navzven. Ako smo tulec že napolnili s smodnikom in izstrelkom, moramo tega izvleči in iztresti smodniško polnitev. Temu postopku pravimo razstavljanje naboja oziroma delaboracija.

Narobe obrnjeno netilko uničimo z namakanjem v olju in šele nato odstranimo. Zaradi lastne varnosti nikdar ne smemo vstavljati netilk v s smodnikom in izstrelkom napolnjene tulce. Držati se moramo vrstnega reda: netilka – smodniška polnitev – izstrelek.

Zato, da tulci niso prosto raztreseni po delovni mizi in da stabilno stojijo – posebno kasneje – ko jih napolnimo s smodnikom, jih postavljamo v preprosta kupljena plastična ali doma iz lesa izdelana stojala. To so običajno debelejše deske v katere izvrtamo slepe luknje po premeru nekaj večje od premera dna tulca.

 

9.3.DOLOČANJE KOLIČINE  IN VRSTE SMODNIŠKE POLNITVE

Za tip in kaliber naboja, ki ga želimo ponovno napolniti je najpomembnejši izbor izstrelka, ki ga nameravamo vstaviti . Njegova oblika, predvsem pa teža odločilno vpliva na določitev  parametrov smodniške polnitve, izbora  prave netilke in globine vstavljanja izstrelka; s tem pa tudi na skupno dolžino naboja.

Še predno smo nabavili smodnik se moramo informirati ali se podatki o polnitvi za ta naboj in izstrelek nahajajo v preizkušenih tabelah določenega  proizvajalca smodnika.  Kaj nam bo sicer smodnik,  za katerega ni podatkov ?

To je osnova za odločitev katero vrsto smodnika bomo nabavili -  pod pogojem, da smo si za to pridobili dovoljenje kar velja tudi za netilke.

Tabele vsebujejo podatke o minimalni in maksimalni količini  določene vrste smodnikov za določeni naboj za vsak tip in težo izstrelka posebej. Poleg tega so na voljo še podatki:

• skupna dolžina naboja za izbrani izstrelek
• maksimalna dolžina praznega tulca
• višina vrteža v cevi s katero je bila polnitev preizkušena
• tip in proizvajalec potrebne netilke

Pomembno je, da se ravnamo po tabelah in ne prekoračujemo maksimalne dovoljene količine; pa tudi ne gremo pod minimalno količino. Oboje lahko privede do eksplozije orožja ter nas in okolico življenjsko ogrozi ali povzroči težke poškodbe.

Žal se v tabelah pogreša podatek o teži tulca, ki je služil za preizkus. Tako kljub vsej pazljivosti pri pripravi tulcev nimamo primerljivega podatka za ugotovitev razlike volumna., ki je izračunljiv iz razlike tež in specifične teže medenine.
V praksi na te razlike niti ne pomislimo – posledično pa vplivajo na pritisk v cevi orožja in na hitrost izstrelka.

Običajno se dosegajo najboljši rezultati s  5  -  10 % znižano količino maksimalne polnitve. Priporoča se, da nikoli ne začnemo z maksimalnimi polnitvami – to pa iz razlogov, ki vplivajo na zviševanje pritiska  in o katerih je že bilo govora.

POSLEDICA  MAXIMALNO PRESEŽENEGA PRITISKA:

Kako izgledajo te tabele vidite v njihovem izvlečku v nadaljevanju  (DEVA)

 

 

 9.4.DOZIRANJE SMODNIKA

Kom smo izbrali vrsto smodnika in določili količino, ki jo bomo polnili si postavimo v embalaži nahajajoči smodnik na delovno mizo. Ako imamo tudi še druge vrste smodnikov, jih odstranimo z delovne mize v izogib možni zamenjavi ali pomešanju.

Doziranje smodnika lahko opravljamo volumetrično ali s tehtanjem. Treba je vedeti , da brez precizne tehtnice ne moremo shajati, ker se tudi volumen dozirnega orodja nastavi s pomočjo tehtnice.
Volumenski način doziranja nam ne zagotavlja velike točnosti – njegova prednost je edino hitrost. Tehtanje vsake polnitve pa je zamudno opravilo. V praksi se za večjo količino nabojev uporablja kombinacija obeh načinov tako, da se na dozirniku nastavi rahlo manjša količina smodnika, ki jo stresemo v tehtnično skodelico in s finim dozirnikom dopolnimo/dotehtamo do nastavljene potrebne končne teže.
Pri volumenskem nastavljanju dozirnika in takem doziranju smodnika v naboje moramo izhajati  iz povprečja tež petih polnitev.  Pri  samo takšnem doziranju smodnika gledamo na enakomerno podajanje dozirne ročice in na to, da v zalogovniku  ne pade preveč količina smodnika, saj njegova lastna teža vpliva na gostoto s tem pa na težo.

S pomočjo lijaka iz kovine ali antielektrostatične plastike stresemo smodnik v tulec, ki ga začasno pokrijemo z narobe obrnjenim izstrelkom. S tem preprečimo eventualno podvojitev polnitve, kar je kritično, vendar pri puškovnih nabojih opazno. Običajno dve polnitvi v puškovnem naboju nimata prostora. Nastane pa problem pri uporabi ofenzivnih smodnikih v tekmovalnih nabojih za kratkocevno orožje.
Operacijo polnjenja – doziranja smodnika moramo opraviti skrbno, zbrano in brez stranskih motenj.
Natančnost odmerjanja NC smodnika naj bo manjša od 0,0065 g (0,1 grs).Sledijo prikazi normalnega, malo in zelo povišanega tlaka v orožju, ki sicer nastanejo iz opisanih razlogov  in kako se ti odražajo na dnu naboja.

 

 9.5.   VSTAVLJANJE IZSTRELKOV

Stiskalnica se izkaže za vsestransko uporaben in nepogrešljiv pripomoček. V kompletu kalibrirnega orodja se nahaja matrica za vstavljanje izstrelkov, ki jo uvijačimo v stiskalnico. Sledimo navodilom proizvajalca kalibrirnega seta orodij ter jo fiksiramo s protimatico.

Običajno so ta navodila takšna, da v držalo tulca vstavimo tulec brez izstrelka vendar z netilko in potrebno količino smodnika. Z ročico stiskalnice ga postavimo v zgornji položaj. Matrico uvijemo tako globoko, da ta nasede na ramo tulca, nakar jo za ¼ obrata sprostimo in kontriramo.

V matrici se nahaja regulirni vijak , ki ima v svoji glavi zrcalno obliko konice izstrelka. Še predno smo nastavili ohišje matrice  moramo ta vijak izvijačiti toliko, da izstrelek, ki smo ga nastavili  na vrat tulca in vse skupaj z ročico stiskalnice dvignili v zgornji položaj, potisne izstrelek delno v vrat tulca. Nato vijak korakoma uvijamo in ponavljamo vtiskovanje dokler ne dosežemo želene in v tabeli predpisane globine oziroma celokupne dolžine naboja. Vijak v končnem položaju učvrstimo s protimatico.  Mere dolžine ugotavljamo z digitalnim pomičnim merilom.

Izstrelek v tulcu je potrebno še učvrstiti predvsem zato, da se ne bi spremenila globina vstavljanja  in s tem spremenila gostota polnitve. Z zatiskanjem zgornjega dela vratu tulca dosežemo večjo trdnost in povečamo izvlečno silo.     Posebno pride to v poštev pri izstrelkih, ki imajo na obodu svojega telesa – valja radialni žleb v katerega se utisne rob tulca. To dosežemo z isto matrico s katero smo vstavili izstrelek tako, da odmaknemo notranje vreteno ter  telo matrice ko nasede na tulec še dodatno uvijemo za 1/10 obrata. Pri tem postopku moramo biti previdni, da ne bi s prevelikim pomikom  telesa matrice navzdol povzročili deformacijo tulca , ki se odrazi v deformaciji njegove rame. Posledica tega je nezmožnost brezhibnega vstavljanja naboja v ležišče. Naboj s tem postane neuporaben.

Drugi način zatiskanja robu je možen na tovarniško podobnem principu kjer posebna čeljust radialno stisne zgornji rob tulca. Za dosego enake kvalitete in enake izvlečne sile morajo biti tulci skrajšani na isto dolžino.
Seveda pa je potrebno takšno orodje posebej nabaviti – služi pa le za isti kaliber in isti tip naboja.

SHEMATSKI PRIKAZ POTEKA POSTOPKA :

 

 

9.6.KONTROLA

Tako napolnjeni naboji so pripravljeni za uporabo. Končna kontrola je potrebna na vizualni način, da vidimo ali kljub pazljivosti nismo spregledali morda napačno vstavljene netilke, poklin na tulcu in morda tistih, ki bi nastale ob vstavljanju izstrelkov. Naboje z napako izločimo in z obratnim postopkom razstavimo – delaboriramo. Ostale naboje obrišemo s suho krpo in shranimo v embalažo na katero smo vpisali osnovne karakteristike naboja in datum izdelave – napolnitve. Ni odveč , če preizkusimo naboj ali brezhibno leže v ležišče naboja našega orožja.
Naknadno čiščenje napolnjenih nabojev v bobnih ali vibracijskih napravah ni dopustno. ( Poškodujejo se konice izstrelkov in spremeni se granulacija smodniške polnitve ali druge lastnosti smodnika s tem pa pride do nekontroliranega in nedopustnega povišanja  dopustnega pritiska.)

 

 

9.7.  VODENJE EVIDENC

Zelo priporočljivo je, da si omislimo beležnico ali rokovnik v katerega si bomo zapisovali vse podrobne podatke o količini, datumu , tipu, kalibru in uporabljenih sestavinah – netilke, smodnik,izstrelki  izdelanih nabojev.

Ti podatki nam bodo pomembni pri analizi praktičnih rezultatov teh nabojev. Imeli bomo možnost njihove korekcije ali pa za ponovno polnjenje, če nas zadovoljujejo.

 

 

10. VPRAŠANJA ZA SAMOKONTROLO ZNANJA

 Izpitna vprašanja objavljena na spletni strani MNZ na dan 18.7.2013
(http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/civilno_orozje_in_eksplozivi/eksplozivi_in_pirotehnika/)

1.    Zakonska podlaga za polnjenje streliva za lastne potrebe?
2.    Kateri zakon in kako opredeljuje strelivo?
3.    kako razvrščamo eksplozive?
4.    Katere osnovne vrste smodnikov poznate?
5.    Značilnosti malodimnega smodnika?
6.    Značilnosti črnega smodnika?
7.    Kako se praviloma aktivirajo smodniki?
8.    Kaj določa hitrost izgorevanja malodimnega smodnika?
9.    Katere vrste netilk poznate?
10.    Kaj pomenijo naslednje oznake na embalaži netilk: SP, LP in SR?
11.    Vrste netilk glede na način iniciranja?
12.    Katere vrste naprav za polnjenje streliva za lastne potrebe poznate?
13.    Katere vrste tulcev poznate in na kaj morate biti pozorni?
14.    Naštejte nekaj vrst krogel?
15.    Pripomočki za polnjenje streliva.
16.    Sestava naboja.
17.    Katere dele streliva lahko posameznik poseduje brez vseh dovoljenj?
18.    Kdaj lahko posameznik poseduje netilke?
19.    Osnovne merske enote, ki se uporabljajo pri polnjenju streliva.
20.    Zakaj je pomembno poznavanje različnih merskih enot pri polnjenju streliva?
21.    Kako pripravimo tulec za ponovno polnjenje?
22.    Kakšne morajo biti sestavine novega naboja (tulec, krogla)?
23.    Kakšno količino smodnika in netilk je priporočljivo imeti pri postopku polnjenja streliva?
24.    Kako se aktivira naboj?
25.    Kaj mora zagotoviti netilka?
26.    Kakšna je količina smodnika, s katero polnimo strelivo (tulec) in od česa je odvisna?
27.    Kakšne granulacijske oblike smodnika poznate (izgled)?
28.    Zakaj mora biti količina smodnika v točno določenem utežnem območju (od-do)?
29.    Zakaj se uporablja izvlečno kladivo?
30.    Kaj pomenijo oznake krogel FMJ, RN in HP?
31.    Kakšni morajo biti potegi vzvodov pri polnjenju?
32.    Kje dobite podatke o količini smodnika za posamezen naboj?
33.    Zakaj je pomembno, da je netilka pravilno vstavljena?
34.    Zakaj je pomembno, da je tulec zarobljen?
35.    Zakaj je pomembna dolžina izdelanega naboja?
36.    Kako proizvedeno strelivo preizkusite?
37.    Kaj je delaboracija?
38.    Kaj storite s slabo izdelanimi ali neuporabnimi naboji?
39.    Kakšne so značilnosti pravilno izdelanega naboja?
40.    Kaj je potrebno storiti po zaključku polnjenja streliva?
41.    Kako polnimo prednjačo (samo za lastnike prednjač)?
42.    Kje hranimo smodnik in netilke?
43.    Kako odstranimo raztresen smodnik?
44.    Kakšen mora biti prostor, kjer polnimo strelivo?
45.    Česa ne smete opravljati med polnjenjem streliva?
46.    Kakšna je osebna zaščitna oprema pri polnjenju streliva?
47.    Kako ravnati v primeru nesreče pri polnjenju?
48.    Kako ugotovimo razpadanje smodnika, zaradi nepravilne hrambe?
49.    Kaj se dogaja s tulci pištolskih nabojev pri streljanju ?
50.    Naštej varnostna pravila pri polnjenju streliva !
51.    Katere vrste smodnikov lahko mešamo med seboj ?
52.    Koliko smodnika in netilk lahko kupi fizična oseba, ki poseduje orožni list?
53.    Koliko časa veljajo certifikati o strokovni usposobljenosti za polnjenje streliva?
54.    Kdaj lahko fizične osebe kupujejo in imajo v posesti črni smodnik?
55.    Kdo lahko opravlja usposabljanja za polnjenje streliva in streljanje z možnarji?
56.    Zakaj je pomembna hitrost zgorevanja smodnika?
57.    Značilnosti nevtralnega zgorevanja smodnika?
58.    Značilnosti degresivnega zgorevanja smodnika?
59.    Značilnosti progresivnega zgorevanja smodnika?
60.    Sestavni elementi netilk?
61.    Kakšno škodljivost za zdravje lahko predstavlja smodnik?
62.    Zakaj je določen rok uporabe eksplozivnih snovi?
63.    Katere vrste smodnikov poznaš?
64.    Pod kakšnimi pogoji lahko posameznik kupuje smodnik v drugih državah članicah EU?
65.    Ali lahko posameznik, ki poseduje dovoljenje za posest športnega orožja polni strelivo za lastne potrebe?
66.    Kdo je pristojen za izdajo dovoljenja, posamezniku, za nakup smodnika v tujini?
67.    Dolžnost posameznika, ki je na podlagi dovoljenja nabavi smodnik v tretji državi?
68.    Na kratko opiši potek polnjenja streliva po posameznih fazah (osnove po posameznih fazah)?
69.    Kaj se zgodi, če prižgemo smodnik na odprtem prostoru?
70.    Kako ugotovimo razpadanje smodnika, zaradi nepravilne hrambe?

Citirana vprašanja niso bila vodilo pri sestavi tega Priročnika, zato je v primeru, da kakšnega odogovora nanje ne najdete v njem, le te potrebno poiskati iz drugih virov!

Na spletni strani Slovenskega strelskega portala Strelec.si so na dan 18.7.2013 objavljeni odgovori, ki so večinoma napisani s strani uporabnikov in niso nujno tudi pravilni. (http://www.strelec.si/?page_id=201)

 

11.MERSKE ENOTE IN PRETVORNIKI

DOLŽINA

1    Cola (inch)    x   25.4                       = mm  (milimeter)
1    čevelj (feet)   x     0,3048                 = m  (meter)
1    jard (yard)     x     0,9144                 = m  (meter)
1    mm                x     0,3937                 = Cola (inch)
1    m                   x     3,281                   = čevelj (feet)
1    m                   x     1,094                   = jard (yard)

MASA

1    grain (grs)     x      0,0648                 = gram (g)
1    gram              x    15,432                  = grain (grs)
1    ounce (oz)     x     28,35                   = gram (g)
1    gram              x       0,o3527             = ounce (oz)
1 unča (ounce)    x    437,5                     = grain
1 unča (ounce)    x        0,0625               = pound
1 pound (lbs)       x    453,6                     = gram (g)
1 kilogram (kg)   x         2,205                = pound (lbs)


VOLUMEN


1 kubična Cola        x        16,39             = cm³
1 cm³                       x           0,061          = kubična Cola
1 galon (gall)          x           3,785          = liter
1 liter                      x           0,2642        = galon



HITROST

1 feet/sec                 x               0,3048             =  m/s
1 m/s                        x               3,281               = feet/sec


PRITISK

1 bar                        x             14,504               = pound/Cola² (psi)
1 pound/Cola²         x                0,6895             = bar
1 kp/cm²                  x                0,0703             = poun/Cola²
1 pound/Cola²         x              14,23                 = kp/cm²
1 kg/cm²                  x                0,9678             = atmosfera


ENERGIJA

1 kpm                      x                7,233                = foot pound
1 joul                       x                0,1020              = kpm
1 kpm                      x                9,804                = joul
1 foot pound            x                1,383                = kpm
1 foot pound            x                1,3567              = joul
1 joul                       x                 0,73707           = foot pound

 

12. IZJAVA O NEODGOVORNOSTI

Avtor te publikacije, uredništvo, lastniki, administrator in moderatorji spletne strani Forum-lov.org ne  prevzemamo nobene odgovornosti za eventualne poškodbe stvari ali oseb ali napake med opravljanjem izpita, ki bi nastale sklicujoč se na uporabo tega Priročnika. Kdor polni municijo za lastno uporabo to počne izključno na svoje stroške in nevarnost. Pri tem je obvezan, da opravi predpisani izpit.  To je zanimiv hobi, ki zahteva zbranost, pazljivost, preudarnost in odgovornost od začetka postopka do porabe izdelanih nabojev.

Za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi je  potrebno znanje z izkušnjami, ki ga ni mogoče pridobiti le z učenjem odgovorov na vprašanja. Preden se lotite polnjenja streliva, je nujno ali vsaj zelo priporočljivo, da se o pripravah in postopkih seznanite v živo pri ljudeh, ki imajo s tem dovolj izkušenj. Poleg tega predlagamo, da si temeljito preberete katerega od boljših “reloading manual-ov”, npr. Lyman, Speer, Sierra, RWS, DEVA ipd. in dosledno upoštevate vse varnostne napotke, ki so v njih napisani.

 

 13.LITERATURA

Zakon o orožju	UL RS, št. 23/2005
Zakon o eksplozivih	UL RS, št. 35/2008
Pravilnik o strokovni usposobljenosti za  delo z explozivi	UL RS, št. 110/2008
Explozivne snovi	Franc Klemenčič
Izpitna vprašanja	www.mnz.gov.si
Razlagalni vojaški slovar 2009	www.slovenskavojska.si
Handbuch fuer den Wiederlader	K.D.Meyer
Wiederladen – Vorbereitung und  Praxis  4. Auflage	DEVA
Handbuch fuer Wiederlader, Vorderlader  und Boelerschuetzen	Reiner Hermann
Reolading guide	VihtaVuori Oy
Reolading guide for Centerfire Cartridges 1/2004	VihtaVuori, Lapua
Reloading manual 3rd Edition	VihtaVuori, Lapua
Cartridges of the World 9th Edition	Frank C. Barnes
RCBS Reolading Catalog	RCBS
RCBS.LOAD	RCBS
Hornady Handbook of  Cartridge  reloading 1.	HORNADY
LEE Catalog	LEE
Das Buch der Geschosse	Norbert Klups
Jagdgeschosse	Manfred R. Rosenberger
Fachkundenpruefung nach dem   Sprengstoffgesaetz	Klaus Osvald

Vse to so viri, ki so služili pri samoizobraževanju, ter pripravi te brošure. Zainteresirani jih lahko, kot še tudi mnoge druge, lahko uporabijo za podrobnejše seznanjanje s to zanimivo tematiko.

 Adobe pdf oblika priročnika: PriročnikZaPolnjenjeIzpit1.03 MB