Laserski daljinomeri 3. del
Vrste laserskih daljinomerov
Laserski daljinomeri za lovsko uporabo so vedno v osnovi dodani optični napravi takšne ali drugačne oblike. Za razliko od ostalih laserskih daljinomerov, ki se uporabljajo v gozdarstvu, gradbeništvu in še kje je namreč pri lovu bistvenega pomena, da daljinomer poda razdaljo do opazovanega objekta (divjadi, tarče..), ki jo strelec opazuje skozi optično napravo.
Lovski daljinomeri imajo zaradi tega notranji zaslon za prikaz izmerjene razdalje (v vidnem polju) in ne na zunanji strani ohišja. Na sliki 1 so sta sicer prikazni obe možnosti notranjega prikaza izmerjene razdalje in sicer prosojni prikaz ter prikaz razdalje v temnem okvirčku na spodnjem delu zornega polja. Lovski daljinomeri so najpogosteje dodani monokularju, daljnogledu ali strelnemu daljnogledu.
Monukularji z laserskim daljinomerom
Prvi monokular z dodanim laserskih daljinomerom je izdelala Leica leta 2000 in vse odtlej je za lov to najpogostejša in najbolj priljubljena oblika laserskega daljinomera. Praktično vsi laserski daljinomeri te vrste imajo ločen optičen del in laserski merilni del, kar je razvidno tudi na sliki 2. Zaradi slednjega merilni del ne vpliva na optično kakovost sklopa namenjenega opazovanju, kot je to mogoče pri nekaterih drugih oblikah lovskih laserskih daljinomerov. Optični del imajo pri večini takšnih naprav 6-kratno povečavo in lečo objektiva premera med 20 in 32 mm. Naprednejši monokularji z laserskim daljinomerom omogočajo tako meritve naklona, balističen program kot zmožnost merjenja do 1500 metrov oddaljenih objektov. Poglavitne prednosti te vrste daljinomerov so predvsem majhnost in ugodna cena.
Daljnogledi z laserskim daljinomerom
Daljnogledi z laserskim daljinomerom so bili sicer prva vrsta takšnih naprav na trgu, vse od predstavitve prvega takšnega daljnogleda Leica Geovid 7x42 v letu 1992. Kljub temu pa se naprave te vrste na trgu niso tako hitro razširile kot monokularji z laserskim daljinomerom. Temu je botrovala predvsem njihova velikost, teža in precej višja cena. Zaradi želje po čim manjših merah imajo mnoge to vrstne naprave laserski del vgrajen znotraj optičnega dela. Tako skozi iste leče prehaja vidna svetloba, ki omogoča opazovanje in laserski žarki, ki omogočajo merjenje razdalje. Prav tako so v takšnih daljnogledih v konstrukcijo leč in prizem dodani elementi laserskega merilnega sistema. Takšna zasnova sicer doprinese, k manjši velikosti, a zato običajno zelo trpijo optične lastnosti daljnogleda. Najpogosteje ima slika v takšnih daljnogledi nekoliko rumenkast ali modrikast ton, prav tako pa je bistveno slabša prepustnost svetlobe. Z izjemno najnovejših in najdražjih daljnogledov z dodanim laserskim daljinomerom, so takšni daljnogledi običajno zelo temni in slabo uporabni v mraku. Kljub temu pa za lovca predstavlja takšen daljnogled tudi precejšnjo prednost, saj mu v lovišče ni potrebno nositi dveh kosov opreme (daljnogled in monokular z daljinomerom). Prav tako je merjenje razdalje med opazovanjem divjadi najpreprostejše in hitro. Daljnogled z laserskim daljinomerom je prikazan na sliki 3.
Se nadaljuje.
Teodor Štimec
www.optik-trade.si
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Slika 1: Na levi strani je prikazano kako se izpiše izmerjena razdalja v sredini vidnega polja v laserskih daljinomerih, kar je najpogosteje mogoče najti pri monokularjih ter daljnogledih z vgrajenim laserskim daljinomerom. Na desni strani pa je prikazano kako imajo izpis običajno prikazan daljave strelni daljnogledi z vgrajenim laserskim daljinomerom in sicer v spodnjem delu zornega polja.
Slika 2: Monokularji z dodanim laserskim daljinomerom imajo običajno laserski merilni sklop nameščen pod optičnim sklopom, skozi katerega uporabni opazuje oddaljene objekte med merjenjem.
Slika 3: Daljnogledi z dodanim laserskim daljinomerom imajo na sredinskem »mostu« dodan gumb ali več gumbov za merjenje oddaljenosti in nastavljanje načina delovanja.