Daljnogled 3. del
5. Tipi prizem (Schmidt&Pechan, Abbe&Koenig, Porro)
Praktično vsi sodobni daljnogledi v svoji konstrukciji vsebujejo optičen element imenovan prizma, ki večkrat lomi optično pot svetlobe v daljnogledu. S tem sta dosežena predvsem dva učinka in sicer je tako bistveno skrajšana konstrukcija daljnogleda in posledično njegova velikost, prav tako pa prizma primerno obrne sliko opazovanega objekta, da jo oči opazovalca vidijo pravilno usmerjeno in ne obrnjeno na glavo, kot jo obrnejo leče v objektivu daljnogleda.
Na tržišču so razširjeni predvsem daljnogledi s tremi različnimi tipi prizem, ki sodijo v dve skupini in sicer Porro prizme (poimenovane po izumitelju Ignaciju Porru) ter strešne prizme, ki so tako poimenovane zaradi podobnosti z obliko strehe. Uporabljena prizma je eden najpomembnejših delov daljnogleda in zato si opisi posameznih tipov prizem zaslužijo daljši opis.
Daljnoglede s Porro prizmo je lahko prepoznati, saj imajo lečo objektiva izven osi leče okularja in imajo zaradi tega zelo značilno obliko. Še nekaj desetletij nazaj so takšni daljnogledi na trgu prevladovali, kasneje pa so jih počasi pričeli izpodrivati daljnogledi s strešno prizmo. Prednosti daljnogledov s Porro prizmo je precej, najpomembnejša med njimi pa je zelo majhno število lomov optične poti svetlobe na popolnoma refleksnih površinah. Zaradi slednjega daljnogledi s Porro prizmo omogočajo najvišje stopnje prepustnosti svetlobe in s tem najsvetlejšo sliko. Druga plat medalje in razlog zakaj se je večina proizvajalcev usmerila v proizvodnjo daljnogledov s strešno prizmo je dejstvo, da so daljnogledi s Porro prizmo zelo veliki, težki in nerodni. Prav tako je pri tej vrsti daljnogledov težje doseči vodotesnost.
Daljnogledi s strešno prizmo (Roof pism, Dach prisma v tujih jezikih) so danes mnogo bolj pogosti kot Porro daljnogledi in se delijo na dve skupini. Več kot 95% med temi daljnogledi ima v svoji konstrukciji strešno prizmo tipa Schmidt&Pechan, ki omogoča izjemno kompaktnost konstrukcije in majhno maso daljnogleda. Zaradi vsaj enega loma optične poti svetlobe v takšni prizmi, ki ni na popolnoma refleksni površini, imajo takšni daljnogledi nižjo prepustnost svetlobe. Prav tako je za dosego vrhunskih optičnih lastnosti potrebna uporaba izjemno zahtevnih tehnologij premazov na površinah leč in prizem. Slednje se odraža v tem, da imajo vrhunski daljnogledi s Schmidt&Pechan prizmo zelo visoke cene. Kljub temu, da najboljši daljnogledi s Schmidt&Pechan prizmo na račun tehnološko dovršenih premazov ponujajo vrhunsko ostrino in vrhunsko reprodukcijo barv pa na področju prepustnosti svetlobe vseeno zaostajajo za Porro daljnogledi in daljnogledi s Abbe-Koening prizmo.
Tretji tip prizme, ki se uporablja v daljnogledih je Abbe-Koening, ki prav tako spada v skupino strešnih prizem, a je zelo drag in zahteven za izdelavo. Prednost daljnogledov s to prizmo je, nudijo skoraj tako visoke stopnje prepustnosti svetlobe kot Porro daljnogledi. Tako takšni daljnogledi ponujajo najboljše iz obeh svetov in sicer kompaktnost daljnogledov s strešno prizmo ter visoko prepustnost svetlobe, a zaradi zahtevnosti takšne daljnoglede trenutno na trgu ponujata le dva proizvajalca in seveda oba iz višjega cenovnega razreda.
Slika 2: Na levi strani je prikazana Porro prizma, na sredini s Abbe-Koening prizma in na desni strani s Schmidt&Pechan prizma. Iz slike je tudi razvidno zakaj so daljnogledi s Abbe-Koenig prizmo daljši od tistih s Schmidt-Pechan prizmo, čeprav obe spadata med »strešne« prizme.
Se nadaljuje.
Teodor Štimec
www.optik-trade.si
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.