TNP

Triglavski narodni park

Triglavski narodni park je veliko območje zavarovane narave, ki obsega skoraj celotne Julijske Alpe. Leži na severovzhodu Slovenije v območju izjemnih naravnih in kulturnih vrednot narodnega in mednarodnega pomena. Spada med najstarejše parke v Alpah. S parkom upravlja Javni zavod Triglavski narodni park. Prvi predlog o parku se je pojavil že daljnega leta 1908.
Namero prof. Albina Belarja zavarovati naravo je žal preprečila 1. svetovna vojna. Po koncu vojne je ideja ponovno oživela in leta 1924 je bil razglašen »Alpski varstveni park« v Dolini Triglavskih jezer. Leta 1961 so območje nekoliko povečali in z odlokom razglasili za »Triglavski narodni park«.

Današnjo velikost je park dobil z Zakonom o Triglavskem narodnem parku iz leta 1981. Park sestavljajo doline in gorski grebeni Vzhodnih Julijskih Alp z najvišjim vrhom Triglavom (2846 m), ki se na vzhodu spuščajo na visoki gozdni planoti Pokljuko in Mežaklo. Najniže se spusti v koritih reke Tolminke (180 m). Njegova celotna površina  meri 83.807 ha. Razdeljena je na osrednje območje s površino 55.332 ha in robno območje s površino 28.475 ha. Ostro podnebje  je posledica vplivov srednjeevropskega gorskega in celinskega podnebja, ki ga v Soški dolini blažijo vplivi Mediterana.

Ker je kamninska osnova večinoma apnenec so za park značilni številni kraški pojavi od žlebičev do globokih brezen. Površinsko pestrost še povečujejo sledovi preteklih ledenikov, katerih najlepši biseri so ledeniška jezera.

Po gorskih grebenih v parku poteka hidrološka razvodnica med Jadranskim (južni delu parka s Sočo in pritoki) in Črnomorskim (severni del Sava Bohinjka in Sava Dolinka s pritoki)povodjem.

Razgiban reljef, mešanje celinskega, alpskega in mediteranskega podnebja ter obilica čiste vode omogočajo veliko število različnih življenjskih okolij. Najznačilnejši je gozd, ki prekriva dve tretini parka. Na Soški strani parka gozd sega do 1600 metrov nadmorske višine . Tvorijo ga bukev in toploljubni listavci. Na Savski strani gozdno mejo na 1800 metrih nadmorske višine tvorita smreka in macesen. V nižje ležečih gozdovih se smreki pridružita še jelka in bukev. Nad gozdno mejo kraljuje rušje, ki z višino prehaja v alpske travnike.

V parku živi od drobnih virusov in bakterij do orjaških dreves in mnogih živali prek 5.500 različnih živih bitij. Samo tukaj živijo: hrošč triglavska pretnerija, metulj trentarski rjavček, soška postrv ter Zoisova zvončnica, mlahava bilnica ozkolistna preobjeda, julijski mak in dve vrsti alg.

Krajino v parku je sooblikoval človek in ji vtisnil tisočletni pečat svojega dela. Obdelana polja, travniki in pašniki ter značilne hiše, hlevi in seniki oblikujejo tukajšno kulturno krajino. Kulturna dediščina v parku je etnološkega značaja in je ravno tako pestra in bogata, kot je naravna dediščina v katero je vtkana.

Osnovni cilj narodnih parkov je varovanje narave. Ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot je zaupana Javnemu zavodu Triglavski narodni park. Veliko o naravni in kulturni dediščini, ki jo varuje Triglavski narodni park lahko izveste v dveh Informacijskih centrih  na Bledu in v Trenti. Park in življenje v njem lahko bolje spoznate tudi na kateri izmed učnih poti.