1. del - SPLOŠNE IN TEMELJNE DOLOČBE / Člen 1 - 5

Člen 1 - 5
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega se ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Celoten zakon

 

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o divjadi in lovstvu obsega:

• Zakon o divjadi in lovstvu – ZDLov-1 (Uradni list RS, št. 16/04 z dne 20. 2. 2004),

• Odločbo o ugotovitvi, da so 26. člen, šesti odstavek 29. člena in osmi odstavek 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu v neskladju z Ustavo, o delni razveljavitvi prvega odstavka 65. člena in o razveljavitvi prve alineje sedmega odstavka 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu in o ugotovitvi, da tretji odstavek 1. člena, 3. člen, peti in šesti odstavek 4. člena, tretji odstavek 6. člena, tretji odstavek 7. člena, drugi odstavek 8. člena, 9., 11., 25., 31., 32., 33., 34., 35. 36., 40. člen, prvi in sedmi odstavek 50. člena, prvi in drugi odstavek 53. člena, 67., 75. in 76. člen Zakona o divjadi in lovstvu niso v neskladju z Ustavo, ter o zavrženju pobud (Uradni list RS, št. 120/06 z dne 23. 11. 2006),

• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu – ZDLov-1A (Uradni list RS, št. 17/08 z dne 19. 2. 2008).

ZAKON

O DIVJADI IN LOVSTVU (ZDLov-1)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. DEL

SPLOŠNE IN TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

(1) Ta zakon ureja upravljanje z divjadjo, ki obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi ter načine njihovega izvajanja.

(2) Upravljanje z divjadjo zagotavlja ekološke, socialne in gospodarske funkcije divjadi ter njenega življenjskega prostora, zlasti pa:

• ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva;

• ohranjanje in povečevanje biološke in krajinske pestrosti ter stabilnosti življenjskih združb;

• preprečevanje in povračilo škod od in na divjadi;

• trajnostno gospodarjenje z divjadjo.

(3) Z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo lahko Republika Slovenija pod pogoji določenimi s tem zakonom prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico.

2. člen

(divjad)

(1) Divjad so vrste prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo.

(2) Namen upravljanja z divjadjo in v njenem življenjskem prostoru je:

• s posegi v populacije in ukrepanjem v okolju vzdrževati divjad posameznih vrst v ravnovesju med seboj in v okolju danimi življenjskimi možnostmi za njeno preživljanje;

• ohraniti vrstno in gensko pestrost divjadi;

• ohraniti posamezni vrsti divjadi naravni prirojen način življenja v času in prostoru;

• ohraniti divjad, kolikor mogoče prvobitno in neodvisno od neposredne pomoči človeka.

(3) Pri upravljanju z divjadjo velja splošni varstveni režim po predpisih o ohranjanju narave.

(4) Divjad uplenjena v skladu s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, postane last upravljavca lovišča oziroma upravljavca lovišča s posebnim namenom.

3. člen

(lovstvo)

(1) Lovstvo je dejavnost trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, s katero se lahko ukvarjajo pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.

(2) Trajnostno gospodarjenje z divjadjo obsega ohranjanje, lov divjadi, ukrepanje v življenjskem okolju divjadi, posege v populacije zaradi gospodarskih, veterinarsko-sanitarnih, zdravstvenih in drugih utemeljenih razlogov.

4. člen

(temeljna izhodišča načrtovanja, nosilci načrtovanja in trajnostnega gospodarjenja z divjadjo)

(1) Podlage za upravljanje z divjadjo so program upravljanja z divjadjo v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: program upravljanja), načrti za upravljanje z divjadjo ter vsi razvojni načrti in dokumenti s področja varstva narave, razvoja gozdov, razvoja kmetijstva in drugih dejavnosti, ki se nanašajo na okolje.

(2) Za namen upravljanja z divjadjo se površina Republike Slovenije razdeli na lovsko upravljavska območja, ki se za izvajanje načrtovanih ukrepov razdelijo na lovišča in lovišča s posebnim namenom.

(3) Načrtovanje upravljanja z divjadjo mora biti veliko površinsko in mora izhajati iz stanja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja ter njunega medsebojnega odnosa.

(4) Nosilec načrtovanja in spremljanja stanja divjadi je Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

(5) Nosilci trajnostnega gospodarjenja z divjadjo so upravljavci lovišč in upravljalci lovišč s posebnim namenom.

(6) Upravljavci z lovišči in lovišči s posebnim namenom so v Republiki Sloveniji za dejavnost lovstva registrirane pravne osebe, ki se morajo zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo združevati v območna združenja upravljavcev lovišč.

(7) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) podeli koncesijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih. Vlada uredi trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih s posebnim namenom z aktom o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom ali s posebnim aktom.

5. člen

(pomen izrazov)

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

Biokoridor je razmeroma ohranjen, dovolj širok naravni prehod med deli populacijskega območja, po katerem lahko določena vrsta divjadi prečka zanjo neprijazno okolje.

Biološki kazalniki so meritve in ocene na divjadi (telesna teža, teža in razvitost rogovja, stopnja oplojenosti, zdravstveno stanje) in v njenem okolju (stopnja objedenosti posameznih rastlinskih vrst, prisotnost za prehrano ustreznih vrst, ipd.), ki kažejo stanje populacij divjadi, njenega okolja ter njunega medsebojnega odnosa.

Brakada je način lova, pri katerem sodelujejo najmanj trije lovci oziroma lovke (v nadaljnjem besedilu: lovec) z najmanj dvema lovskima psoma, ki divjad dvigata in jo glasno gonita, tako da poženeta divjad proti lovcem na stojišču.

Divjačina je meso uplenjene divjadi.

Divjad v ujetništvu so posamezni osebki ali skupine osebkov divjadi, zaprti v kletkah, voljerah ali na ograjenih površinah manjših od 0,5 ha.

Ekocelica je ožji del naravnega okolja, ki omogoča prosto živečim živalskim vrstam nujne pogoje za njihov obstoj (kritje, možnost za gnezdenje in poleganje mladičev, itd.)

Gonič ali brak je lovski pes, ki divjad poišče, jo dvigne in jo dalj časa glasno goni.

Gonjač oziroma gonjačica (v nadaljnjem besedilu: gonjač) je oseba, ki divjad poganja proti lovcem.

Izredni poseg pomeni poseg v populacije divjadi na lovnih ali nelovnih površinah in ne glede na lovno dobo.

Krvoslednik ali barvar je lovski pes, ki se uporablja za iskanje ranjene divjadi.

Krmišče je lovski objekt namenjen krmljenju divjadi zaradi:

• zagotavljanja prehrane v kriznem obdobju (visok sneg, izostanek naravnega obroda in podobno),

• preprečevanja škod na kmetijskih zemljiščih in gozdnem drevju (preprečevalna krmišča) ali

• zadrževanja divjadi zaradi uravnavanja številčnosti (privabljalna krmišča).

Lov je iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.

Lov na klic je način lova, pri katerem lovec z različnimi pripomočki oponaša glas divjadi ali njenega plena, da bi jo privabil v svojo bližino.

Lovka je priprava ali naprava, ki divjad, ki zaide vanjo, zadrži živo in nepoškodovano.

Lovna doba je čas v letu, ko je določeno vrsto divjadi dovoljeno loviti.

Lovopust ali varstvena doba je čas v letu, ko je določeno vrsto divjadi prepovedano loviti.

Lovske priprave so pasti, zanke, vabila, mreže, limanice in podobno.

Lovski objekti so visoke preže, krmišča, lovske steze, solnice, krmne njive, kaluže, lovske koče in bivaki.

Lovski pes je čistokrvni pasemski pes iz skupine goničev, jamarjev, barvarjev, šarivcev, ptičarjev in retriverjev, ki se uporablja pri brakadi, pogonu, sledenju ranjene divjadi, jamarjenju in prinašanju divjadi iz vode, ki je lovsko uporabnost dokazal s preizkušnjo naravnih zasnov in opravljanjem nalog v lovski praksi.

Lovsko orožje so lovske puške, pištole in revolverji.

Mala poljska divjad so fazan, poljska jerebica, poljski zajec in raca mlakarica.

Mirna cona je obsežnejši predel naravnega okolja, kjer so dejavnosti, ki vznemirjajo divjad, omejene oziroma prepovedane.

Mrhovišče je kraj, kamor se polaga hrana živalskega in rastlinskega izvora z namenom privabljanja in krmljenja medveda ali drugih zveri.

Obora je več kot 0,5 ha velika površina v naravnem okolju, obdana z ograjo, ki ne dopušča prehajanja določenim ali vsem vrstam divjadi.

Odlov je način lova, pri katerem divjad ujamemo živo.

Odvzem divjadi zajema odstrel, odlov živih osebkov in izgube posameznih vrst divjadi, ne glede na vzrok.

Parkljasta divjad so srnjad, jelenjad, damjak, gams, muflon, kozorog in divji prašič.

Past je priprava, ki divjad, ki vanjo zaide, zadrži nepoškodovano, jo poškoduje ali usmrti.

Pogon je način lova, kjer se več gonjačev z največ tremi psi v vrsti drug ob drugem glasno pomika preko površine, tako da požene divjad proti lovcem na stojiščih.

Polhanje je lov navadnih polhov s pastmi.

Populacija divjadi je med seboj z mnogimi odnosi in soodvisnostmi v nedeljivo biosistemsko enoto povezana skupnost osebkov iste vrste, ki živijo na določenem naravnem prostoru in imajo potencialno možnost razmnoževanja.

Pritisk je način lova, pri katerem se gonjači tiho premikajo po stanišču divjadi, tako da poženejo divjad proti lovcem na stojišču.

Skupinski lov so vsi načini lova, ki se ga udeležijo najmanj trije lovci.

Sokolarjenje je način lova s šolano ptico ujedo.

Stečina je uhojena pot, po kateri se divjad običajno premika v svojem okolju.

Ukrepi v življenjskem okolju divjadi so vsa dela v okolju, s katerimi se ohranjajo, obnavljajo ali izboljšujejo življenjske možnosti divjadi (npr. ohranjanje gozdnih jas, grmišč, logov in mokrišč, vzdrževanje in urejanje pasišč, remiz za divjad, sadnja plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, itn.).

Vabnik je živa ali umetno izdelana ptica določene vrste, postavljena v njeno naravno okolje z namenom, da bi privabila sovrstnike.

Varstvo divjadi je poseganje v populacije posamezne vrste divjadi s ciljem njene ohranitve, izvajanje ukrepov v življenjskem okolju divjadi, opredeljevanje in zagotavljanje mirnih con za divjad.

Velike zveri so rjavi medved, volk in ris.

Vzreja ali reja divjadi je gojitev divjadi po predpisih s področja ohranjanja narave.

Zimovališče je del življenjskega prostora populacije, kjer njeni osebki preživijo zimsko obdobje.

Življenjske možnosti divjadi so možnosti za zadovoljevanje vseh življenjskih potreb divjadi (hrana, zavetišča, skrivališča in podobno).