Kontrolna metoda 5. del
4 Sklepi
Opozoriti je treba, da je ustrezno oblikovan monitoring dejansko nepogrešljivo orodje pri trajnostnem upravljanju populacij divjadi. Brez monitoringa o odzivnem upravljanju sploh ni mogoče govoriti. Zavedati pa se je treba nekaterih njegovih omejitev. Z izbrano metodiko, ki je praviloma prilagojena sledenju posameznih spremenljivk, pogosto ne moremo zaznati interaktivnih učinkov izbranega dejavnika z drugimi, nepričakovanimi in nemerjenimi okoljskimi dejavniki.
Tako smo s kasnejšimi raziskavami odnosov med rastlinojedo divjadjo in rastlinstvom na snežniško-javorniškem območju ugotovili, da povezava med gostoto rastlinojedcev (jelenjadi) in stopnjo objedenosti mladja ni enostavno linearna. Nanjo namreč učinkujejo tudi okoljski (meteorološki) dejavniki, ki pomembno sooblikujejo sezonske prehranske razmere za rastlinojedce in povratno vplivajo na raven objedenosti mladja (Stankovski in sod., 1998; Debeljak in sod., 1999). Podobno velja tudi za povezave med populacijsko gostoto in vitalnostjo (telesno maso) velike rastlinojede divjadi (Stankovski in sod., 1998; Debeljak in sod., 1999).
Izobraževanje lovcev, obvezno pred sprejemom v lovsko društvo, pa tudi kasnejše dopolnilno, bi moralo biti usmerjeno tudi tako, da bi lovce usposabljali za sodelovanje pri monitoringu dogajanj v populacijah divjadi in njihovih habitatih ter tudi pri konkretnih raziskovalnih nalogah in projektih. Seveda je pri izbiri sodelavcev treba upoštevati individualne razlike v naklonjenosti in pomenskem vrednotenju raziskovalnega dela. Zaradi prevrednotenih pogledov na lov in lovstvo so pred lovci vsak dan težje naloge. Le strokovno usposobljen lovec je lahko zaupanja vreden sodelavec in sogovornik raziskovalcev in drugih skupin prebivalcev, ki so zainteresirane za upravljanje z divjadjo.