Rdeča kapica požrla volkuljo Tonko

LD Pivka o obtožbah okoli volkulje Tončke

S koncem letošnjega leta je zaključen tudi mednarodno financiran raziskovalni projekt o sedanjem življenju volkov v Sloveniji. Ob zaključkih različnih del, nalog in drugačnih prilikah navadno potegnemo črto ter ugotovimo dobre in slabe izkušnje iz opravljenega dela. Ker smo na podlagi dosedanjih medijskih nastopov nekaterih članov raziskovalne skupine Slowolf prepričani, da se bodo s pozitivnimi izkušnjami sami dovolj zadovoljno trepljali po ramah, naj opozorimo na nekaj manj čednih lastnosti. Te so bile očitne pri nekaterih vsevednih članih  te raziskovalne skupine in so nas kot lovce v LD Pivka prizadele.

Minulega petega decembra smo lahko prebrali poročilo izpod peresa skupine Slowolf, v katerem izražajo svoje presenečenje nad rezultati genetskih preiskav, ki kažejo, da je bila na cesti povožena volkulja v lovišču LD Pivka v naselju Selce volkulja Tonka. Prav ta je burila duhove leta 2012, ko je bila najdena njena telemetrična ovratnica, baje odrezana in zavržena, volkulja pa naj bi domnevno končala pod strelom brezvestnega lovca. Volkuljo je s telemetrično ovratnico opremila raziskovalna skupina. Mediji so se o tem takrat veliko razpisali, namigovali, sklepali, sklicevali pa so se na ugotovitve skupine Slowolf. Ta je v izjavi za javnost jasno kazala na lovce, ki naj bi se iz nizkotnih razlogov spustili na nivo, ki ni v skladu z znanostjo in sodobnim pogledom na predatorske vrste. Pa ta primer žal ni osamljen, gre že za tretji tak primer, ko je najprej slaba luč padla na lovce, resnica pa je bila drugačna.

Vsak »naravovarstvenik«, ki je imel dovolj črnila v peresu, je tedaj pristavil lonček in skušal svoj gnev zliti na zeleno bratovščino, ki da je vse kaj drugega, kot zaščitnica narave. Gnojnica, ki je bila polita, je zelo smrdela in bolela, pa ne le v okviru LD Pivka , ampak tudi širše v slovenskem lovstvu.

Med člani naše LD so se pojavila sumničenja in ugibanja, kdo bi lahko to storil in pustil madež na vsej LD, posebno še takrat, ko je bil primer predan organom pregona. Počasi je vse potihnilo, le na predavanjih, ki so jih izvajali člani skupine Slowolf, so nas vsake toliko spomnili, kako zahrbtno se je končala življenjska pot volkulje Tonke in po vsej verjetnosti tudi njenega legla petih mladičev. Za širšo javnost je bil to nezaslišan zločin nad naravo. To mnenje javnosti seveda usmerja skupina Slowolf, vsaj kar se tiče varstva volkov. Gotovo je tudi ustvarjanje ustreznega javnega mnenja pomembna vloga te skupine, a če tega vodijo njihove prenagljene in ohole ugotovitve, so nepoštene ter škodljive predvsem samim volkovom. Naj povemo, da nimamo nič proti volkovom, saj jih je slovensko lovstvo uspešno varovalo in ohranilo mnogo prej, kot se je rodila skupina Slowolf. Če ne bi bilo tako, tudi skupina Slowolf in mi vsi skupaj danes ne bi imeli več kaj varovati. Volk je res karizmatična živalska vrsta, ni pa božanstvo! Zasluži si naše polno spoštovanje, še posebno pa realno, ne pa pravljično prikazovanje njegovih lastnosti in mesta v naravi.

Moramo pa priznati, da se v vsaki skupnosti, ne le v lovstvu, najdejo  nekateri, ki se ne strinjajo z večinskim mnenjem. Take so pač demokratične norme. Gotovo so med lovci tudi še posamezniki , ki bi ravnali po starih prepričanjih in streljali na volka ne glede na druge čase in druge predpise. Vemo, da je takih vse manj, a nekorektno prenagljeno obtoževanje prav pri takih rodi neželeno nasprotno reakcijo, ki bo najbolj škodovala ravno volkovom. Nespametno in kratkovidno je vse lovce tlačiti v en koš. Skupina Slowolf, ki meni, da je trenutno edina poklicana krojiti usodo volkov pri nas, v našem primeru ni hotela ali ni zmogla niti kančka opravičila za moralno škodo, ki jo je storila v opisanem primeru naši LD, posredno pa tudi drugim slovenskim lovcem. Izraža le presenečenje nad svojo zmoto.

Jasno nam je, da se je motiti človeško, odpuščati pa božansko. Vseeno pa mislimo, da mora stroka sloneti na neizpodbitnih dokazih, nikakor pa ne na hitrih ugibanjih, saj imamo te v zakupu vendar ja samo lovci. Pri vsaki uspešni stroki hodita teorija in praksa z roko v roki, tako bi moralo biti tudi v tej. Kljub vsemu pa vam želimo še uspešno prihodnje raziskovalno delo, saj upamo , da se bo nadaljevalo in da bodo nadaljnja raziskovanja volkov pri nas zagotavljala naš skupni cilj – ohranitev te vrste kot nepogrešljivega dela naše narave.

Upravni odbor LD Pivka

Objavljeno petek, 27. december 2013 na spletni strani LZS

Za boljšo presojo poglejmo še takratno izjavo za medije skupine Slowolf:

(Sporočilo za medije, 21-9-2012)

Končano je spremljanje volkulje Tonke – alfa volkulje iz tropa Vremščica. Njena telemetrična ovratnica je bila najdena v okolici Pivke. Primer že preiskujejo kriminalisti. Usoda njenih petih mladičev je negotova.

Volkulja Tonka je bila šestletna vodilna (alfa) samica v volčjem tropu »Vremščica-Nanos«. Slovenski raziskovalci so jo maja letos v okviru projekta SloWolf opremili s telemetrično ovratnico in na ta način spremljali njeno življenje. Teritorij tega tropa je segal od Nanosa preko Vremščice in Pivške doline do Krasa in Brkinov. Pred približno petimi meseci je Tonka skotila pet mladičev.

Pred nekaj dnevi je ovratnica poslala signal, da se je Tonka nehala premikati. Sedaj je bila v okolici Pivke najdena njena ovratnica, ki je bila očitno prerezana in odvržena. Sumi se, da je bila volkulja nezakonito ubita. Primera se je že lotila kriminalistična policija, trenutno preiskava še poteka.

Izguba alfa volkulje pomeni hud udarec za vsak trop volkov, saj se s tem poruši socialna struktura v njem. Volčji tropi so praviloma družine, ki jih sestavljajo vodilni par (alfa samec in alfa samica) in njuni potomci – različno stari mladiči.  Vodilne samice ne more nadomestiti ena od drugih volkulj v tropu, saj bi to pomenilo, da bi se morala parit s svojim očetom. Glede na to, da pri volkovih obstajajo močni mehanizmi za preprečevanje parjenja v sorodstvu, običajno ob izgubi enega od vodilnih volkov trop razpade. V takšnih primerih je preživetje mladičev malo verjetno, kar velja tudi za Tonkine letošnje mladiče, ki so sedaj tako zgodaj izgubili svojo mater.