Po krvnem sledu...7

Pernat18Po krvnem sledu...7    Lovec št.9, l.1983

Nekaj besed moram povedati tudi o nalogah in šolanju psa za delo po krvnem sledu. Naloge in s tem tudi področje krvosledca so nekako zavestno zelo ozke. Vrhunske rezultate lahko dosežejo samo specialisti, in to velja tako za ljudi kot za živali. Glavna naloga krvosledca je delo po strelu. Če je pes pravilno šolan in voden, bo tudi pri na videz brezupnih primerih po strelu nepogrešljiv pomočnik lovca na veliko divjad.
Za dobro vzgojenega in pravilno vodenega psa krvosledca je značilen naravno umirjen in preudaren značaj. Samo pes, ki ima tak značaj in dober nos, se je sposoben podrediti prepotrebni koncentraciji in izdelati hladen, z dežjem izpran sled, z vsemi zapeljevalnimi sledovi, kljukami, povratnimi sledovi in zankami. Živčen, frfrast in preobčutljiv pes tako zahtevnim nalogam ni kos. Umirjenost in zanimanje za sledenje, posebno za krvni sled, je krvosledcem že prirojeno. Če imamo preveč temperamentnega psa, ki pa ima neumorno in močno voljo do sledenja, lahko kako kljuko, odskok ali povratni sled preskoči, a premočan temperament bomo s pravilnim vodenjem že obrzdali. Komaj ali z največjimi težavami pa bomo spodbudili tako voljo pri psu, ki močne volje do sledenja nima. Od psa krvosledca brezpogojno zahtevamo, da ostro in glasno goni in enako ostro in glasno ranjeno divjad zaustavlja. Psi, ki tega ne počno, so za iskanje ranjene divjadi neuporabni, saj je najmanj 50 % vseh iskanj povezanih z gonjo in ustavljanjem, oziroma take pse lahko uporabljamo samo na slednem jermenu. (Pri »šampionih« je ta odstotek še višji, saj iščejo večinoma samo težje primere.) Kljub temu, da zahtevamo od psa pri ustavljanju ostrost, pa mora pes to delo opraviti z veliko mero razumnosti - zavedati se mora, kdo je močnejši. Pes, ki skuša divjad za vsako ceno potegniti na tla, je neuporaben, saj bo pri tem potegnil krajši konec. Če že ne bo mrtev, bo zagotovo vsaj težko ranjen, in to morda že pri prvem poskusu. Niti košuta, še manj jelen ali divji prašič se ne dajo presenetiti in uporabijo vse svoje obrambne sposobnosti, da psa čimprej onesposobijo. Če ima pes to slabo lastnost, sicer pa se po sledu izvrstno obnese, ga moramo uporabljati samo na sled nem jermenu. Za gonjo in ustavljanje pa moramo imeti drugega psa, ki je pri ustavljanju bolj razumen in bolj gibljiv ter ga je morda, če že pride do najhujšega, tudi manj škoda. Pod ostrostjo pa ne smemo razumeti samo ostrosti do divjadi. Ostrost je sestavni del lastnosti vsakega dobrega krvosledca, saj je odraz močnih živcev, neustrašenosti in odločnosti. Preobčutljivi, frfrasti in boječi psi za krvosledca niso primerni, prav tako kot ne psi, ki gonijo tiho.
Pernat16
Vsako uplenjeno divjad izkoristimo za učenje psa. Ze v rani mladosti ga seznanjamo z dahom krvi in z divjadjo kot tako. Na sliki Capi star 3 mesece.
Foto J. Pemat

Sam uporabljam za delo po strelu dva psa: sedemletnega bavarca in petletnega hanovrčana, ki se pri delu dobro ujemata, zato vzamem na sledenje vedno oba. Spoznal sem, da pride pri delu po sledu skoraj pri vsakem primeru prav, če imam pri roki dva psa, posebno, če iščem ranjenega divjega prašiča ali medveda, saj oba ponavadi počakata v kritju, da se jima približaš, nato pa bliskovito napadeta. Pred goščavo dam vedno na krvni sled psa, ki ni na slednem jermenu, da lahko prost sam poišče obstreljeno divjad, jo dvigne ali pa zadrži na mestu. Tako zavarujem sebe in psa, ki ga vodim na slednem jermenu, pred neprijetnim presenečenjem. Psa, ki išče prost, upora-bim tudi v primeru, ko se ranjena divjad dvigne z ležišča in jo je treba ustaviti. Z drugim psom, ki je oprčen na sledni jermen, lahko medtem nemoteno nadaljujem delo po sledu, saj nikoli ne veš, ali bo sprčenemu psu uspelo ranjeno divjad ustaviti ali ne. Če gonja zavije za greben in ne slišim več, kje pes goni, mi pes, pripet na jermen, pokaže, kam so zavili. Z dvema psoma si prihranim tudi precej časa, saj je pes, ki se vrne po neuspeli gonji, utrujen in potrebuje počitek. Ker moramo po počitku dati psa spet na »zadnjo kri« in začeti znova, izgubimo tako veliko časa, če imamo za sledenje samo enega psa. Če pa iščemo ranjeno divjad z dvema psoma, gre vse to hitreje, brez velikega izgubljanja časa. Poleg tega pa ima sledenje z dvema psoma še eno prednost, in sicer v primeru, če smo v dilemi, ali je že pravi trenutek, da psa sprčimo, ali še ne. V taki dilemi pa bomo največkrat! Če imamo na voljo dva psa, se laže odločimo, ker ne izgubimo časa in tudi utrudi se samo en pes, drugi pa lahko medtem dela nemoteno naprej. Vse te prednosti sem spoznal pri svojem delu, zato tudi uporabljam vedno dva psa in si sledenja z enim psom ne znam niti več zamisliti.
In tako smo prišli do odločilnega, najbolj zahtevnega in najtežjega dela, do šolanja psa za delo po strelu.
Najprej moram opozoriti, da obstajata dve metodi šolanja. Po prvi moramo šolati psa samo na umetnih in naravnih krvnih sledovih, tako da pes pozna samo tak sled in ga ne vodimo na sled zdrave divjadi, če hočemo, da bo postal dober krvosledec. Po drugi metodi pa uporabljamo za učenje psa poleg umetnega in naravnega krvnega sleda tudi sled zdrave divjadi, seveda pa moramo delati z veliko mero občutka in znanja. Za katero metodo učenja se boste odločili, prepuščam vaši presoji. Verjetno ne prva ne druga metoda nista popolni. Vsa umetnost učenja - ne glede na to, katero metodo uporabljamo - je v tem, da nam uspe psa naučiti tega, da ve, kaj je njegovo delo in kaj od njega pričakujemo, ko ga pripeljemo na nastrel in ga pripnemo na sledni jermen. Tako kot se je naučil spoznati, da gre na lov, kadar oblečemo lovske hlače in vzamemo puško, tako mora spoznati, da samo po sledu ranjene divjadi pride do tako želenega cilja - ujeti divjad, kar mu daje občutek, da je zmagovalec. Ko bo pes, ki ga šolamo, prišel do tega spoznanja, bomo tudi sami zmagovalci in pripravljeni za velike in težke preizkušnje.
Sam sem svoja psa šolal po drugi metodi, torej sem pri učenju uporabljal tudi sled zdrave divjadi - jelenjadi in divjih prašičev - seveda pa samo tak sled, ki sem ga lahko nadzoroval. Menim namreč, da pes, če ga naučim - kar je zanj dosti teže in bolj zahtevno - ločevati in izdelovati sled posamez-ne zdrave divjadi (sled ene živali pa se zelo malo razlikuje od sleda druge živali, npr. sled jelena od sleda drugega jelena), na sledu ranjene divjadi, ki je veliko močnejši, ne more odpovedati. Seveda pa pes mora vedeti, kaj od njega zahtevam, ko ga dam na sled, obogaten s krvjo in dahom ranjene divjadi. Če s psom vadimo samo na sledu, ki ga lahko nadzorujemo, to ni samo dobra vaja za pasji nos, temveč tudi odlična šola za vodnikove oči, saj se mora tudi vodnik navaditi brati sled. Druga prednost te metode je ta, da lahko s psom vadimo ob vsaki priložnosti, ko smo z njim v lovišču, brez poprejšnjih priprav, v vsakem letnem času in v vsakem vremenu - vetru, dežju, soncu in snegu (vendar ne v visokem, sicer bo iskal z očmi). To je izredno pomembno za poznejše praktično delo, saj iščemo obstreljeno oziroma ranjeno divjad ob vsakem vremenu. Ko izbiramo sled, na katerem bo pes vadil, moramo paziti na naslednje: da je sled dobro viden; najbolje je, če je na mehki gozdni poti ali v visokem gozdu brez podrasti, po dežju ali pa po zelo tanki snežni odeji (do 10 cm), ki je tu in tam prekinjen ipd. Sled izdelujemo vedno samo v smeri vetra; tako psa prisilimo, da sledi z nizkim nosom, in uporabljamo vedno samo hladen sled. Kdaj se topel sled, ki je v zraku, izgubi in ostane samo hladen, ki je na zemlji, je zelo težko natančno povedati. V veliki meri je to odvisno od oblikovanosti terena in vpliva zračnih tokov. Na odprtem in vetrov-nem svetu lahko topel sled izgine že po dveh ali treh urah, v bolj vlažnih kotlinah ali zaprtih dolinah pa se lahko zadržuje kar od tri do pet ur. Zato naj vodnik po svojih izkušnjah določi, kdaj je sled že hladen. Pri tem se ravnajmo po tem, da je bolje izdelovati starejši kot pa presvež sled!
Ko nas pes tako spremlja po lovišču na vodilnem jermenu ob levi strani in pridemo pri tem npr. do znane gozdne poti ter vemo, da jo je ponoči prehodila divjad, psa pripnemo na sledni jermen; pustimo mu 3 do 4 m jermena, da lahko išče pred nami in mu prigovarjamo »išči naprej!«. Če se ustavi z nosom pri tleh in z značilno živahnostjo kaže, da je nekaj našel, primemo jermen tako daleč spredaj, da stojimo ob njem, in mu prigovarjamo »pokaži« ali »pokaži, kaj si našel«. Pes naj pri tem ponovno s smrčkom pokaže sled. Če sleda ne pokaže, mu glavo nalahno potisnemo proti sledu in mu hkrati znova prigovarjamo (»pokaži«). Če je sled pravi, torej od jelenjadi, divjega prašiča ali medveda (na vsak način se izogibajmo sleda srnjadi, ker jo psi še preveč radi gonijo), moramo psa pohvaliti z gladenjem in trepljanjem, seveda pa naj ne manjka tudi kak grižljaj, ki mu ga damo, medtem ko ga hvalimo - »tako si priden«. Pri tem ga primerno z desno roko čez prsi, z levo mu pridržimo prednje noge nekoliko više in ga odnesemo na levo ali desno stran od sleda, hkrati pa ga še vedno hvalimo – »tako si priden«. To je posebno priporočljivo, ko s temi vajami šele začnemo. Tako bo pes spoznal razliko pri našem ravnanju, ko ga bomo nagradili za sled, ali pa ga odločno potegnili s sleda z ugovorom »fuj to« ali »ne sme to«, kadar nam bo pokazal sled npr. zajca, lisice, srnjadi ipd. Tisti vodnik, ki bo z njim iskal samo obstreljeno srnjad, ga seveda v tem primeru ne bo grajal. Ko opazimo, da psa neki sled jelenjadi ali divjega prašiča močno privlači, mu damo več jermena, da laže sledi in mu prigovarjamo »tako je prav, išči naprej«. Pri prvi vaji ni preveč pomembno, ali gre za sled manjšega tropa, pozneje pa skušamo sledenje vaditi na sledu ene živali ali največ dveh. Zavedati se moramo, da naš mladič še ne more izdelati sleda zdrave divjadi do konca, zgodi pa se tudi, da ga zapeljejo drugi sledovi, ki prečkajo prvotnega. Sicer pa gre pri teh vajah za to, da psu zbujamo voljo do sledenja in do dela po sledu, da ga učimo pravilno uporabljati nos in spoznavati sled. Po takih vajah bomo pozneje dobro vedeli, kako se vede, če izdeluje sled zdrave divjadi in kako, če sledi ranjeno divjad.
Pernat17
Če bomo pri šolanju dovolj vztrajni, lahko psa krvosledca naučimo tudi prinašanja ustreljene male divjadi. Džoni to zna.   
Foto J. P

Poleg tega ga moramo naučiti poiskati nastrel, ki ga je lovec iz kakršnegakoli vzroka spregledal, naučiti se mora poiskati sled, ki je prekinjen z goščavo, vodo, cesto ali s kako drugo oviro in se na drugi strani ovire nadaljuje. Psu, ki je izšolan, da reagira samo na kri in na sled ranjene divjadi, zdravega sleda pa ne pozna in nanj ne reagira, se lahko zgodi, da pri takih primerih odpove, zato mu ne smemo vzeti volje do sledenja že na samem začetku. Nasprotno, s prigovarjanjem »tako je prav, išči naprej« ga spodbujamo, da sled izdeluje naprej. Za začetek zadostuje, če izdela 50 do 60 m takega sleda. V tej starosti se še ni sposoben osredotočiti na določen sled in ga izdelati na večji razdalji. Vse preveč stvari ga še lahko zavede. Da to preprečimo (ali, če je pes za delo preveč vnet), se na določeni razdalji ustavimo in psu ukažemo »stoj - pokaži« ali »počakaj - pokaži«; s tem ga umirjamo in navajamo na ukaze, ki bodo kasneje v praksi nadvse pomembni. Nato ponovimo ves potek odnašanja s sleda z vsemi pohvalami. Tako postaja pes iz dneva v dan razumnejši in sposobnejši, zato naj bodo tudi naloge, ki jih mora reševati, vedno težje.
Sledovi, ki jih izbiramo za učenje, naj bodo starejši, vremenske razmere pa naj se menjavajo - sonce, dež, veter, suh teren, vlažen teren itd. Seveda pa se moramo pri učenju psa po sledu zdrave divjadi ves čas zavedati - in to mora biti kasneje jasno tudi psu, če smo ga pravilno šolali in vodili da delo po sledu zdrave divjadi nikoli ne vodi do uspeha!
Opazili ste, da sem nenehno opozarjal, da potrebujemo pri šolanju in vodenju psa krvosledca zvrhano mero občutka in razuma, da znamo psa z raznovrstnimi prijemi in brez sile voditi do že-lenega cilja - poiskati obstreljeno divjad. Z raznovrstnimi vajami napravimo delo zanimivo in privlačno tako za psa kot zase in izkoristimo za vajo vsako priložnost in vsako v času šolanja ustreljeno divjad, ne glede na to, ali je padla v ognju ali obležala nekaj metrov od nastrela. To je odlična priložnost, da našega učenca spoznamo z dahom krvnega sleda in z divjadjo kot tako. Ko divjad iztrebimo in prezračimo, vzamemo košček vranice ali kak drug kos drobovine, ga privežemo na dva metra dolgo palico, palico držimo od sebe (ob strani), in v smeri vetra naredimo s pikanjem do 80 m dolg sled do položene divjadi, ki naj bo bolj podoben vlečki (za prvič je to dovolj). Po štirih urah pripeljemo psa na sled. Tu naj omenim še to, da je pri vsaki vzgoji doslednost odločilna, zato moramo biti dosledni tudi pri šolanju psa; tako moramo vsak krvni sled, umeten ali naraven, izdelovati na enak način. Psa odložimo kakih 10 m od nastrela, pripetega na sledni jermen. Kadar piha veter, pazimo, da piha od psa proti nastrelu, odložimo pa ga tako, da bo lahko ves čas dobro opazoval, kaj bomo na nastrelu počeli. Nato stopimo na nastrel in ga v miru in kar se da natančno preglejmo. Ko smo nastrel pregledali, se vrnemo do psa, ki je še vedno na prostoru, kamor smo ga odložili, ga pohvalimo in pogladimo, odvijemo sledni jermen in ga z ukazom »išči ranjeno« ali »išči kri« pustimo, da v smeri vetra išče po nastrelu. Po tem vedno enakem obredu pes kmalu spozna, da ga čaka posebna naloga, zato postane pozoren in se pri tem nekako notranje osredotoči na svoje delo. Pustimo mu, da nastrel temeljito preišče (zato pustimo pri umetnem nastrelu nekaj več krvi in dlake). Če nam pokaže kri, dlako ali druge znake, ga pohvalimo z besedami »pokaži, kaj si našel« ali »tako si priden« in »ranjeno išči naprej« - takrat naj pes sled poprime in začne iskati po sledu. Kako se bo vedel na samem sledu, je odvisno od vsakega posameznega psa; kak pes hodi boječe in previdno, spet drug vleče jermen s polno močjo, stvar vodnika pa je, kako se bo psu prilagodil. »Cagavega« psa spodbujamo z besedami »priden, ranjeno išči naprej«, če pa je pes preveč temperamenten, ga z večkratnim ustavljanjem in kazanjem sleda umirjamo; pri tem mu govorimo »stoj - pokaži« ali »počakaj, da vidim«. Na koncu sleda čaka mladega psa posebno doživetje - našel je svojo prvo divjad! Če bo delal z vetrom in nizkim nosom, bo divjad zaznal šele, ko bo tik pred njo. Prva reakcija je ponavadi prestrašen umik nazaj. Najprej bo divjad previdno ovohal, nekatere pse pa moramo celo spodbujati, da se ji približajo. Pustiti mu moramo zelo veliko časa, da si sam v miru ogleda, pregleda in ovoha svoj prvi plen. Pri tem ne smemo skopariti s pohvalo in nagrado, preden ga odnesemo kakih 10 korakov stran in ga odložimo na tak prostor, da še vedno lahko vidi svoj prvi plen in spremlja vsa opravila okrog njega. Zelo kruto bi bilo, če bi ga po takem razburljivem in zanj uspešnem dogodku odložili tako, da ne bi mogel videti svojega plena; poskrbimo, da bo vse dogajanje ob plenu spremljal kar se da udobno! Tako raste njegova zaupljivost in razumnost.
Sledove, na katerih učimo psa, delajmo iz dneva v dan težje, seveda glede na sposobnost in na napredek, ki ju pes pokaže. Puščajmo sledove dalj časa, preden pripeljemo nanje psa, pogosteje delajmo kljuke in krivine in poskušajmo tudi s povratnimi sledovi. Seveda si moramo tak sled dobro označiti, da naslednji dan vemo, kje poteka. Za dobro označevanje pa pride prav, kot sem že velikokrat omenil, toaletni papir »paloma« v zvitkih (rolah). Sledovi naj bodo položeni skozi različne gozdne kulture, da se pes navadi iskati po različno sestavljenih tleh, in v vseh vremenskih razmerah. Take spremembe na sledu povzročajo psu veliko večje težave, kot si mislimo. Sled na primer, ki prehaja iz listnatega gozda, poraščenega z redko svežo travo, v smrekov gozd, kjer so tla posuta s suhimi smrekovimi iglicami, povzroča psu, ki je do smrekovega gozda sled gladko izdeloval, veliko preglavic. Za nekaj časa postane negotov in išče sem in tja, saj potrebuje njegov nos določen čas, da se prilagodi novim razmeram. To mora vedeti vsak vodnik, zato mora pustiti psu, da v miru prilagodi nos novim razmeram.
Umetne krvne sledove polagamo tako, da so čimbolj podobni naravnim, zato mora na vsak način na koncu sleda ležati divjad. Po dveh ali treh vajah bo mlad pes spoznal povezavo med krvnim sledom in položeno divjadjo. Ko pes izdela tak sled zadovoljivo, ga 80 do 100 m pred položeno divjadjo sprčimo. Če hočemo, da bomo z vajo tudi ugotovili tisto, kar nas najbolj zanima, to je, ali bo pes divjad, ko jo najde, trgal, zagrebel, oblajal ali pa se vrnil in nam jo pokazal, moramo to izvesti z največjo natančnostjo. Pri tem opravilu smo vse preveč radi površni in zadovoljni z mislijo, saj je dobro (na žalost tudi na tekmovanjih in preizkušnjah), češ, saj pes ne bo »pogruntal«, saj ni tako razumen. Vendar pa se velikokrat izkaže, da je pes bolj razumen, kot smo sami. Kaj kmalu bo spoznal, kdaj je na umetnem in kdaj na naravnem sledu. Tudi divjad, ki jo po-ložimo na koncu sleda, »obravnava«drugače kot tisto, ki jo izsledi sam in še nima duha po človeku, zato je treba polaganje opraviti kar se da naravno. Izbrati moramo najbolj primeren teren, kjer ni nevarnosti, da bi nam ljudje uničili sled in označbo ali ukradli položeno divjad. Dobro je, če vemo, v katero smer ponavadi tam piha veter, kje bomo lahko na koncu sleda odložili divjad itd. Vse to moramo upoštevati, če želimo, da trud ne bo zaman. Pri samem polaganju sleda pa moramo paziti, da ga polagamo v smeri vetra ali vsaj s stranskim vetrom. Preden položimo zadnjih 80 ali 100 m, si moramo vnaprej določiti mesto, kam bomo odložili divjad. Ta prostor moramo izbrati tako, da bomo psa videli od mesta, kjer ga sprčimo, do poležene divjadi, da bomo lahko spremljali, kako sled samostojno izdeluje in kaj bo počel, ko bo prišel do položene divjadi, med-tem ko nas pes, če se obrne proti nam, ne sme videti in tudi v nos nas ne sme dobiti. Tudi nihče drug ne sme biti v bližini položene divjadi, čeprav to ljudje vse preveč radi počno, žal celo na tekmovanjih. Psa to izredno moti in zato ne bo pokazal vsega, kar bi sicer in kar nas zanima.
Pri iztrebljanju pazimo, da naredimo čim manjšo odprtino na trebuhu; vezi med zadnjimi nogami raje ne prerežimo, saj se zaradi tistih 5 cm črevesa, če ostane med medenično kostjo, divjad v treh urah ne bo pokvarila. Strelne rane in odprtino na trebuhu moramo dobro zašiti. Zavedati se moramo, da sta nagon in potreba po hrani - plenu tista dejavnika, ki psa motivirata, da sledi divjadi. Ta nagon se mu je ohranil iz davnine, tako kot izkušnja, da najlaže pride do »cvrčka« na trebuhu, zato vedno poskuša najprej tam.
Iz vsega, kar sem opisal, vidimo, koliko volje, potrpljenja, vztrajnosti in natančnosti moramo imeti, da lahko potem vse te lastnosti prenesemo tudi na psa. Žal velika večina vodnikov, ki si priskrbijo psa krvosledca, prav teh tako pomembnih lastnosti nima in zato je tako malo dobro izšolanih in vodenih psov krvosledcev.
Nekaj besed je treba povedati še o vodenju psa po krvnem sledu z gonjo in ustavljanjem. Če je naš učenec pokazal zadovoljive rezultate na sledovih zdrave divjadi ter na umetnih in krajših naravnih krvnih sledovih in smo pri tem dobili dovolj zaupanja v njegovo znanje, ne imejmo več pomislekov in pojdimo z njim na sled, če nas kdo pokliče. Seveda pa je pri tem odločilno, ali je pes že dovolj sposoben take koncentracije, da izdela kak težji sled ranjene divjadi. Pri tem moramo vedeti tudi to, da je lahko ta odločitev zelo pomembna za učenčev nadaljnji razvoj, hkrati pa moramo misliti na lovca, ki nas bo prosil za pomoč in ga po možnosti ne smemo razočarati. Za večino lovcev je pes pač pes, naj bo mlad ali star, z izkušnjami ali brez njih. Tega ne bo nihče upošteval, če divjadi ne bomo našli, zato morajo ravno mladi vodniki imeti močan čut od-govornosti. Če se nam zdi iskanje pretežko, pomoč raje odklonimo in prepustimo sledenje bolj izkušenima vodniku in psu, posebno če gre za iskanje obstreljenega jelena, divjega prašiča ali medveda. Pri tem so odveč vsakršni pomisleki in tudi skrbi, da zato ne bomo imeli na voljo dovolj iskanj; nasprotno, imeli jih bomo več, kot če bi se spustili v iskanje, ki bi se končalo neuspešno. Zlasti v lovskih družinah, v katerih do zdaj niso poznali dela krvosledca, si bomo po nekaj uspeš-nih iskanjih pridobili zaupanje lovcev in takoj bomo imeli na voljo dovolj iskanj, kjer bomo hoteli, tudi tam, kjer prej o obstreljeni divjadi niso niti izgubljali besed!
Ko nas kdo poprosi, naj mu poiščemo obstreljeno divjad, skušajmo izvedeti čim več podrobnosti o nalogi, ki nas čaka. Najprej vprašajmo za vrsto, spol in velikost - starost divjadi, kdaj je lovec streljal na divjad, kakšen je kaliber in kakšna krogla, kam predvideva, da je krogla zadela, kaj je našel na nastrelu in kako se je vedla divjad po strelu. Če po teh podatkih sklepamo, da bo potrebna gonja in ustavljanje, se lahko takoj dogovorimo za pomoč še nekaj lovcev, ki bodo lahko zastavili določen predel lovišča ali goščave, če bo treba. Najbolj važno pa je, da določimo točno uro, kdaj bomo z delom začeli. Lovce in vodnike bi pri tem rad opozoril na to, da pod nobenim pogojem ne začnemo izdelovati sleda prej, preden ne minejo vsaj štiri ure od takrat, ko je lovec streljal na divjad. Raje začnimo iskati uro pozneje kot uro prej, četudi znaki na nastrelu kažejo, da gre za dober zadetek in četudi domnevamo, da divjad ni šla daleč! Večina lovcev in tudi marsikateri vodnik rad da psa čim prej na sled, da mu tako olajša delo, češ sled je svež in dah močnejši. S tem pa naredimo psu slabo uslugo, saj mu iskanje otežimo! Če začnemo iskati prehitro, je v zraku čutiti še topel sled, ki je močnejši od hladnega sleda na tleh; do tega pride zlasti rado v gostih sestojih in goščavah. Ker je v zraku še topel sled, se psu ni treba osredotočati na iskanje z nizkim nosom in tako ga lahko zapelje že prvi topel sled zdrave divjadi, ki je medtem prečkala sled obstreljene živali.
Zavedati se moramo, da pri svojem delu ne bomo nikoli naleteli na dva enaka primera, četudi bomo imeli primere, ko bo žival zadeta v prsi in bomo našli na nastrelu vse znake, od dlake in krvi do koščkov pljuč. Pri enem primeru bo lahko žival obležala mrtva že na samem nastrelu ali 100 m od nastrela, pri drugem pa jo bo treba še kako krepko iskati, morda bodo potrebni celo gonja in ustavljanje ter usmrtilni strel. Dobro si velja zapomniti, da si vsak strel, ki ga izstrelimo na divjad, in vsaka obstreljena žival pišeta svojo zgodbo! Če bomo pri strelih, izstreljenih na veliko divjad, upoštevali vse to (oboji - lovci in vodniki) in iskali z največjo mero čuta odgovornosti ter lovske pravičnosti in humanosti, potem v loviščih ne bo več gnilo toliko zastreljene divjadi ali pa se pohabljene prebijalo skozi življenje.
To moramo poleg strelov v prsi, pri katerih mine včasih celo več kot 4 ure, da žival v miru pogine, še bolj upoštevati pri strelih v mehko, posebno pri nizkih strelih, pri katerih ponavadi najdemo vsebino vampa tako na nastrelu kot po sledu. To je znak, ki neizkušenega lovca ali vodnika kar prerad zavede in tako misli, da bo to le kratko iskanje že mrtve divjadi. Vendar navadno ni tako, zlasti pri divjih prašičih ne. Če je divjad obstreljena nizko v mehko, mine kar precej časa, preden se rana razboli in pride do vnetja organov v trebušni votlini. Pri divjih prašičih sta potrebna gonjenje in ustavljanje še celo 18 ur po izstreljenem strelu.
Pernat18
Pri sledenju tega merjasca sem skoraj izgubil življenje. Zadet je bil nizko v mehko. Po 12 urah je bil še živ in izredno napadalen.   
Foto J. Pernat



Stran je avtorsko zaščitena, vse pravice pridržane © Forum-LOV
Vse vsebine so last avtorjev.

POZOR! Ta stran uporablja piškotke in podobne tehnologije.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov Več o piškotkih

VREDU

Nova zakonodaja
Spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Rok za implementacijo sprememb je 15. junij 2013.
Kaj je piškotek
Piškotek je majhna datoteka sestavljena iz zaporedja črk in številk, ki se naloži na računalnik  obiskovalca, ko ta prvič vstopi na določeno spletno stran. Spletni strani omogoča, da obiskovalca ob vsaki vrnitvi prepozna, s čimer pripomore k boljšemu delovanju strani in izkušnji uporabnika. Tipičen primer je denimo nakupovalna košarica. Brez piškotka bi se spraznila vsakič, ko bi spletno stran zapustili. Piškotki niso virusi, se ne reproducirajo in načeloma niso škodljivi. 
Zasebnost in piškotki
Je pa moč z njimi analizirati pomet na spletni strani, izvajati napredne oglaševalske tehnike in slediti določenemu uporabniku preko različnih spletnih strani in ustvariti njegov profil, iz katerega so lahko razvidne intimne podrobnosti njegovega življenja. V praksi to prepogosto poteka prikrito, zato v tem smislu piškotki pomenijo poseg v  zasebnost. Prav zato nova zakonodaja uporabo piškotkov omejuje. Jih ne prepoveduje, pač pa zaostruje pravila uporabe. Ključno je, da morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni in da jim mora biti ponujena izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.
Nujno potrebni piškotki
Seznam vseh piškotkov, ki se lahko, ni pa nujno, pojavijo na spletnih straneh. Ti piškotki so avtomatično dovoljeni, ker spletne strani brez njih ne delujejo. Ključni so za navigacijo po spletnih straneh in zagotavljajo, da osnovni procesi spletne strani delujejo.

NAVODILA ZA NASTAVITVE PIŠKOTKOV V RAZLIČNIH BRSKALNIKIH, NAJDETE TU: http://civicuk.com/cookie-law/browser-settings 
Piškotki za analitiko
V želji po izboljšanju spletnih vsebin in storitev so lahko v uporabi orodja za spremljanje brskalnih navad posameznikov med obiskom internetnih strani, denimo Google Analytics. Taki piškotki sicer zbirajo anonimne podatke, ki gredo v analizo skupaj s podatki drugih obiskovalcev in služijo ugotavljanju kako se spletna strana uporablja.
Piškotki družabnih medijev
Ti piškotki dovoljujejo povezavo z družabnimi mediji, prijavo na spletno stran s Facebookom in omogočajo objavljanje svojih aktivnostmi na spletni strani na Facebooku, Twitterju in LinkedIna javnost seznanjate s svojimi aktivnostmi na spletu.
Youtube piškotki
Ti piškotki dovoljujejo uporabo podatkov povezanih z uporabnikovim brskanjem po Youtube.
Marketinški piškotki
Ti piškotki omogočajo ugotavljanje ali je uporabnik videl oglasno sporočilo in kdaj ga je nazadnje videl.

SEZNAM PIŠKOTKOV

Ime Piškotka Čas poteka piškotka Namen Domena
f786c1b7912c3c557d44d65c02458f86 TRAJANJE SEJE Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
_ga 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
__utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
id 2 LETI Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_drt_ TRAJANJE SEJE Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmv 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
PISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
BEAT 2 URI Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
HSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
NID 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
OTZ 1 MESEC Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
PREF 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SAPISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
__jwpusr 1 DAN Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
PREF 10 LET Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
reg_ext_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_gate TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
use_hitbox TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube
VISITOR_INFO1_LIVE 8 MESECEV Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
cookieAcceptanceCookie 27 LET Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
YSC TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube