Svinec v strelivu
Problematika uporabe svinčenega streliva pri lovu v Sloveniji
Klasično lovsko strelivo je v veliki večini sestavljeno iz svinca, ki kot težka kovina predstavlja določeno nevarnost za okolje. Kolikšna je ta nevarnost in kolikšen del onesnaženja s svincem iz drugih, nelovskih virov predstavlja to strelivo je vodilo, ko bi ga bilo smotrno upoštevati pri razmišljanju o omejevanju in eventuelni prepovedi svinčenega streliva v Sloveniji.
Svinec je zelo uporabna pred korozijo odporna kovina. S svojo težo in plastičnostjo je priljubljen v širokem spektru človekove dejavnosti nekdaj od kanalizacijskih cevi, kritine, uteži, akumulatorjev, svinčenih spajk, zaščite pred radioaktivnim sevanjem in drugje v industriji in športnih dejavnostih. Je najtežji od vseh stabilnih elementov in je peta najširše uporabljana kovina za železom, aluminijem, bakrom in cinkom.
Danes je škodljivost svinca poznana, zato se njegovi uporabi izogibamo, saj prizadene človekovo živčevje, možgane, krvotvorne organe, ledvice, rodila in sečila. Od leta 1999 je svinec kot primes bencinu v Evropski uniji prepovedan. Tudi v barvilih ga ne uporabljajo več.
Človek je svincu izpostavljen pretežno s prehrano. Pred časom je bilo veliko zastrupitev zaradi uporabe svinčenih glazur na posodah, še vedno pa predstavljajo nevarnost poljščine, ki svinec vsrkavajo preko vode.
Torej nevarnost predstavlja tako onesnaženje okolja, preko katerega se svinec prenaša po prehranski verigi preko drugih organizmov, živali in na koncu tudi do človeka, kot direktno uživanje svinca v trdni obliki ali vdihavanja svinčevih par npr. pri toplotni obdelavi ali streljanju golih svinčenk iz revolverja.
Iz vidika onesnaževanja okolja pri lovu za oceno lahko vzamemo število odstreljene divjadi in povprečne teže uporabljenega svinca v strelivu.
V letu 2011 je bilo v Sloveniji odstreljeno 4.632 jelenjadi, 31.542 srnjadi, 2.259 gamsov, 45 medvedov, 7.110 prašičev, 2.805 zajcev, 8.523 lisic, .1072 kun, 56 pižmovk in 1.303 druge dlakaste divjadi, ter 1.529 jerebic, 23.873 fazanov in 3.911 rac mlakaric. Torej 59.302 osebkov divjadi.
Od tega 32.118 divjadi, ki se strelja s šibrami.
Če naredimo grobo oceno o teži svinčenih projektilov uporabljenih za lov in za veliko divjad vzamemo povprečno težo 10gramov in jo pomnožimo s 27184, kolikor je bilo uplenjene divjadi s kroglo, dobimo 271kg svinca.
Za šibreno strelivo vzemimo povprečno težo 30g kar pomnoženo s 32118 znese 963 kg.
Iz tega grobega izračuna je evidentno, da kar 3 krat večji delež onesnaženja s svincem doprinese lov na pernato in malo divjad, še posebej če upoštevamo, da se pri tem lovu odda tudi več strelov na en osebek divjadi.
Uporaba svinca pri lovu na divjad ne onesnaži samo okolja, čeprav predvsem pri krogelnemu strelivu v večini primerov krogla prebije korpus divjadi in na drugi strani pade v okolje, temveč tudi samo meso divjadi, ki se ga prodaja kot zdravo divjačino. Študije so z rentgenskimi posnetki pokazale, da se drobceni delci svinca zarijejo v meso presenetljivo daleč stran od mesta zadetka krogle. Ker gre za drobcene delce, jih zaužijemo, ne da bi jih zaznali.
Industrija lovskega streliva že ponuja nesvinčene nadomestke. Gre za jeklene šibre za šibrenice in krogle iz bakra in njegovih zlitin za risanice.
Vendar kot pri vsaki spremembi pri človekovih dejavnosti tako iz ekonomskih kot socioloških vzrokov ne moremo pričakovati preobrat v uporabi preko noči. Klasično strelivo, katerega so uporabniki navajeni in mu zaupajo je še v široki uporabi. Eden od vzrokov je tudi večinoma višja cena, čeprav obstajajo že cenejše možnosti. Napredek v tej smeri se pričakuje tudi zaradi odločitve vojske ZDA, da za svoje potrebe začne uporabljati bakrene krogle v strelivu, kar bo zaradi masivne proizvodnje prineslo pocenitev tudi na lovskem področju.
Drugi vzrok je nezaupanje v novo vrsto municije, njeno točnost in zanesljivost in potreben je čas, da se novo strelivo dokaže.
Kot smo na začetku ugotovili, tri četrtine, če ne več v okolje izstreljenega svinca doprinese lov na pernato divjad. 23873 fazanov je številka uplenjenih osebkov te neavtohtone divjadi, ki jo gojijo večinoma v državnih loviščih na vzhodu države v namen lovskega turizma. Malokateri pade po prvem strelu. Od grobe ocene 1234 kg svinca na lovu na fazane pade v okolje najmanj 835 kg svinca.
Pri uporabi jeklenih šiber prihaja do težav, ker se obnašajo drugače od svinčenih, zato jih bodo lovci težje sprejeli kot bakrene krogle, ki že postajajo zanimive tudi pri nas, saj se lovci vedno bolj zavedamo pomembnosti neoporečnosti divjačine, ki jo uplenimo in pojemo.
Ali je potrebno svinčeno municijo prepovedati? Mislim, da trenutno to še ni smiselno. Na vsak način ne bi delovalo, če bi prepoved veljala takoj, ker je to municijo moč tudi na veliko zalogo nabaviti povsod, nadzor nad uporabo pa je praktično nemogoč. Smiselna pot bi bilo prehodno obdobje v katerem bi se morala država in lovska zveza potruditi z izobraževalno kampanjo, morebiti celo z razdeljevanjem nesvinčene municije, kakor so to storili ponekod v ZDA. Počasi pa bi svinčeno vzeli iz obtoka v trgovinah, kakor so to storili s klasičnimi žarnicami na nitko.