Svincu v strelivu izteka čas
Svinec v strelivu ogroža plen, lovce in ostale
Strupenost svinca je že dolgo znana. Vendar se prepričanje o tem kako zelo je ta za oblikovanje tako primerna težka kovina strupena šele zadnje čase uveljavlja med ljudmi. Ponekod po svetu prizadevanja za zaščito pred svincem že rojevajo sadove.
Tudi med slovenskimi lovci se vedno bolj uveljavljajo nadomestki za svinčene projektile v nabojih, predvsem iz vidika uporabe uplenjene divjačine v lastni prehrani. A vidiki zastrupitev s svinčeno municijo so obširnejši od srnine pečenke na krožniku pred nami.
V Kaliforniji, za katero američani pravijo, da vedno prva prinese določene spremembe se že dolga leta ukvarjajo s poskusi ohranitve kalifornijskega kondorja, ki je leta 1980 skoraj da izumrl, in le z gojitvijo v ujetništvu so ptico ohranili.
Ker uporaba svinčenega streliva ogroža to ptico, so v tej državi 11. oktobra 2013 sprejeli prepoved uporabe svinčenega streliva za vse lovske namene, ki bo v polno veljavo stopila do leta 2019. Pred tem so že leta 2007 prepovedali uporabo v osmih okrožjih v kondorjevem habitatu.
Thomas Vernon, raziskovalec na univerzi Guelph v Ontariu v Kanadi, ki raziskuje učinke strupenost svinca na divje živali, pozdravlja to uredbo. Študije so pokazale, da je svinec zelo strupen za ptice in sesalce, vključno s človekom. Svinec škodi skoraj vsakemu organu v človeškem telesu in je še posebej toksičen za živčni sistem in možgane.
"Ugotovili smo, da je svinec mnogo bolj škodljiv, kot smo mislili, " je dejal David Bellinger, zdravstveni raziskovalec okolja na Harvard School of Public Health v Massachusettsu.
»Škodljivi učinki težkih kovin so pripeljali do prepovedi uporabe svinca v bencinu in barvah, svinec v strelivu pa ostaja eden največjih neurejenih virov vnosa svinca v okolju«, je dejal Bellinger .
"Svinec je tako mehak, da se krogla razleti na drobne koščke, ki ostanejo v mesu." je dejal Bellinger. »Posledično živali in ptice, ki jedo ostanke lovčevega plena, tvegajo zastrupitev s svincem. Tvegajo tudi lovci, ki jedo veliko divjačine.«
Pričakujejo, da bo prepoved v Kaliforniji spodbudila druge države, da uvedejo podobne zakone.Poročila o zastrupitvah vodnih ptic s svincem so že dolgo znana. Leta 1991 so U.S. Fish and Wildlife Service izdali državno prepoved uporabe svinčenih šiber za lov vodnih ptic. Od takrat je vse več dokazov, da je bil svinec vzrok zastrupitev več vrst ptic in drugih živalskih vrst.
Raziskave dokazujejo, da so mrhovinarji, kot so zlati orli, plešasti orli, krokarji, jastrebi in tudi pume in medvedi bili izpostavljeni vpliva svinca. Svinčeno strelivo nasploh navajajo kot glavni vir nevarnosti za Kalifornijskega kondorja katerega je bilo leta 1982 samo še 22 primerkov. Z navedenimi ukrepi za ohranitev so uspeli populacijo dvigniti na številčnost 400 osebkov v letu 2010, od katerih jih polovica živi v naravnem okolju.
Raziskave toksikologinje Myre Finkelstein dokazujejo, da je odprava tveganja zastrupitve s svincem bistvena za vzpostavitev samozadostne populacije kondorjev .Uredba ima tudi nasprotnike iz vrst lovcev, katerih ugovori temeljijo predvsem na dolgi tradiciji svinčenega streliva in nižje cene tega, čeprav očitki o ceni ne držijo več. Od leta 2005 Game and Fish služba v nekaterih regijah lovcem v spodbudo dodeljuje brezplačno nesvinčeno strelivo za veliko divjad. Lovce, ki še vedno raje uporabljajo svinčeno strelivo, pa spodbujajo, da ostanke uplenjene divjadi odstranijo iz okolja.
K znižanju cene neosvinčenega streliva zna bistveno vplivati odločitev ameriške vojske letos poleti, da v kalibru 7,62mm preide na nesvinčene krogle. Masovna proizvodnja vojaške municije vpliva tudi na znižanje cen lovske nesvinčene municije. Leta 2010 so že prešli na nesvinčene krogle v kalibru 5,56mm, kar je za 2.000 ton zmanjšalo uporabo svinca v tej proizvodnji. S spremembo v kalibru 7,62 pa naj bi to količino zmanjšali še za nadaljnjih 4.000 ton.
Tudi med našimi lovci so poznani rentgenski posnetki divjačine uplenjene s svinčenimi oziroma oplaščenimi kroglami iz katerih je razvidno, da se mikroskopsko majhni delci svinca nahajajo tudi na mestih oddaljenih od mesta zadetka. Zato se zavedanje o strupenosti te kovine počasi širi, s tem pa tudi uporaba monolitnih krogel iz bakra oziroma bakrenih spojin. Teh je na tržišču že kar nekaj, med njimi tudi iz Slovenske proizvodnje, pri tem je nujno omeniti ABC kroglo našega naravovarstvenika in izumitelja Franceta Avčina, ki je pred dolgimi leti že orala ledino na tem področju.
Povzeto po Sandeep Ravindran za National Geographic in American Bird Conservancy