Podpora omejenosti
Za novoletno popotnico podpora omejenosti.
Lastna hvala se pod mizo vala ali prepotentnost vodilnih v lovski organizaciji. Tako nekako bi lahko označili najnovejši umotvor, ki je doživel potrditev na 13. seji upravnega odbora LZ Slovenije. Umotvor sicer ni nov, vendar je bilo pred tem še upati, da gre za spodrsljaj posameznikov, ki ga je komisija za izobraževanje zavrnila. Da je lovska organizacija neodporna na moderne bolezni korupcije in klientelizma ni nič novega niti presenetljivega. Pač še ena vsakdanja statistika, ki velja v povprečju za vso Slovenijo.
Majhni nismo samo po površini temveč očitno tudi po moralnosti in sposobnostih. Le te sicer zelo radi poudarjamo in po potrebi napihnemo, a še vsak milni mehurček se prej kot slej razpoči. Pa se bo očitno tudi mehurček vse pomembnosti in potrebnosti enotne lovske organizacije v tej naši ljubi deželici s katero delamo ko svinja z mehom. In točno tako z njej zaupanim poslanstvom dela tudi vodstvo zaenkrat še vseslovenske lovske organizacije. In predvsem z njenim članstvom, za katere taisto vodstvo zgleda misli, da jim le od njih posvečeni lahko solijo pamet. Soljenje pa naj bi bilo seveda po njihovi meri.
Kako naj drugače razumem škandalozno drugo točko omenjene seje UO LZS, kjer se je eden od članov prav svojemu imenu primerno postavil za sklepe neke njihove prejšnje, t.j. 11. seje kakšen mesec poprej, ko so komisiji za izobraževanje zaukazali, da so v posvečenih predavateljskih aktivih, ki bo solila pamet mladim in manj mladim lovcem, lahko le člani lovskih družin. Komisija za izobraževanje je pokazala, da ji pod lovskimi klobuki brbota neprimerno večja količina sive mase in je ta predlog utemeljeno zavrnila in tudi navedla citat iz Pravilnika o pogojih za opravljanje lovskega izpita, ki ga je izdala takratna ministrica.
Ko se na vodstvenih funkcijah organizacije, kateri je zaupana javna služba upravljanja s tako pomembnimi naravnimi dobrinami kot je divjad, začno pojavljati razmišljanja, ki jasno nakazujejo na klientelizem in za katera lahko utemeljeno sumimo, da so tudi koruptivne narave, se moramo resno vprašati ali so ti funkcionarji sploh še primerni zakaj drugega kot za odstrel s položajev. Pa tu ne mislim le na omenjenega T.T, temveč tudi na vse ostale, kateri se menda z eno samo častno izjemo niso takoj jasno in glasno izrekli proti temu pojavu.
Naša lovska organizacija, oziramo njeno samovšečno vodstvo, ki se tako rado vozi z barčico in se fotografira za v časnike se tudi tako rada hvali s gromozanskim številom opravljenih prostovoljnih delovnih ur v lovišču. Se tako rado hvali z menda neizmernim strokovnim znanjem v naših krogih. Se menda trudi za boljši odnos javnosti do lovstva.
Odnos do javnosti so pokazali v preteklem letu, ko so nekateri od njih popolnoma neprimerno odreagirali v konfliktu z Dopps-om in ostalimi organizacijami, ki so napadle predlog za širitev lovnih vrst. Za delovne ure v lovišču se lahko povprašamo, koliko je resnično teh ur in v kolikšni meri so upravičene. Trdim, da je marsikaj napihnjeno, tisto kar bi bilo potrebno, pa ni postorjeno.
Pa bi vse to še lahko pripisoval napakam, ki jih počnemo vsi, ki delamo. Nihče ni brez njih in tudi v taki organizaciji brez njih ne more biti. Menda smo po besedah najbolj vodilnega med vodilnimi učljiva organizacija. Sem še nasedel in verjel, dokler nisem prebral tega famoznega in ne samo po vrstni številki nesrečnega zapisnika. Ta mi pa sedaj daje vedeti, da naj bi tudi ta učljivost bila zgolj po meri dinozavrov v vrhu organizacije. Omejena.
Glede na to, da so bili na tej seji prisotni vsi najvišji funkcionarji in uslužbenci lovske zveze, torej predsednik, podpredsednika in ostali, kot drugi vabljeni pa še direktor strokovnih služb, generalni sekretar, predsednik nadzornega odbora in predsednik uredniškega odbora in da se je proti neokusnemu in protizakonitemu izvajanju izrekel samo eden od njih, namesto da bi soglasno dali vedeti, da je najpomembnejša stroka in ni važna organizacijska pripadnost, lahko o strokovnem napredovanju in učljivosti naše organizacije upravičeno dvomimo.
Ker pa je ravno od strokovne usposobljenosti naše organizacije in nas vseh odvisen obstoj organizacije, mogoče celo obstoj najustreznejšega upravljanja z divjadjo, smo se takim pojavom dolžni glasno upreti in zahtevati odgovornost.
Komisijam in uredništvom, ki so letos pokazale, da znajo razmišljati tudi s svojo glavo in so pripravljeni spoštovati zakonodajo in modrost in so se uprle diktatu svinčenih eminenc pa ob tem prazničnem času želim še naprej pokončno držo in zavpijem prisrčen Lovski pozdrav!