Politiki lovijo, a to skrivajo
Anton Marinčič vodja lovišča s posebnim namenom Jelen
Lovišče s posebnim namenom (LPN) Jelen na notranjskem Snežniku z okoli 28.000 hektarjev površin sodi med tri največja v državi in se razprostira na povprečno 1100 metrih nadmorske višine. Glavnina gozdov na območju tega lovišča je državnih. V njih živijo tudi vse tri vrste velikih zveri – medved, volk in ris. Med raziskovalci in znanstveniki to lovišče zaradi dobrega sodelovanja z njimi kotira zelo visoko. Priljubljeno je tudi med tujimi lovci. Večina se jih stalno vrača k njim, eden od italijanskih petičnežev že štirideset let. Finančnih težav, s katerimi se ubadajo druga državna lovišča, torej nimajo, vprašamo vodjo LPN Jelen Antona Marinčiča.
»Lovišča s posebnim namenom opravljamo številne javne funkcije, vendar iz proračuna ne dobimo niti centa. Teh javnih funkcij je veliko – odvisno od tega, koliko je kakšno lovišče naklonjeno raziskavam. Nekatera pri tem nočejo sodelovati, ker dela ne dobijo plačanega. Sam trdim, da so le raziskave osnova za naš obstoj. Toda država bi morala tiste funkcije LPN, ki so zakonsko opredeljene, da so v korist države, financirati. Lovišča se lahko v veliki meri samofinancirajo, ne morejo pa se samofinancirati v delu, ki jim najeda lastno substanco. V danih razmerah je pozitivno poslovanje LPN skoraj nemogoče, v nekaterih loviščih povsem nemogoče. V LPN Jelen se zato ob lovnem turizmu ukvarjamo s kupom drugih dejavnosti, predvsem raziskovalnih, z vodenjem ogledov in fotografiranja medvedov, prikazom dejanskega upravljanja habitata in biotopa ter divjadi v njem, sodelujemo tudi z nekaterimi italijanskimi univerzami, ki k nam vodijo študente, saj Italija nima več velikih zveri, predvsem ne medveda, pa ne pridemo skozi ali se komaj približamo želeni pozitivni ničli,« razmere opisuje Marinčič.
Vir: http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/politiki-lovijo-a-to-skrivajo