Lovskostrastna mamica

Po uspešni krvni sledi domov k mladičem

Potekajo zadnji dnevi lova na muflone in je treba izpolniti plan. Pravkar sem se vrnil iz iskanja na katerem se je Moni spet izkazala. Včeraj je bila v narkozi in na šivanju. Pa še mladiče ima. In me kliče prijatelj, da je streljal mladiča.

Nič krvi. Muflon odšel z tropom.
Na nastrelu najdem strižino. Moni gre v hrib in me čaka. Ko razpravljava ali je to oplazni strel gre Moni naprej. To naredi samo, če je divjad ranjena. 
Odpravim se za njo. Kmalu najdem par kaplic krvi. Na vrhu hriba slišim daleč spodaj gonjo. Teren izredno strm, z prepadi in skalnat. Prijatelja pokličem in svetujem, da gre z avtom okrog na spodnjo cesto. Jaz pa po drči navzdol. Kmalu zaslišim lajež na mestu, vendar imam občutek, da je v nasprotnem hribu. Do ceste imam 600m, ampak je treba iskati prehode. Na cesti pa ugotovim, da sem slišal le odmev laježa iz sosednjega hriba. Moni laja v skalovju meni za hrbtom. Nazaj čez skalovje in zaščitno mrežo v hrib je treba. Z rokami se oprijemam šopov trave. Kamenje se kruši. Po dolgem vzponu sem pod skalno steno. Zgoraj moni enakomerno laja. Malo oddahnem in gledam kje je muflon. Vidim ga na polici 1m od psice. Daleč je za revolver, bliže pa ne morem. Še malo počijem potem pa streljam. Muflon zgine, moni pa laja naprej. Dober znak.

Vzpenjam se mimo stene. Vidim psico in mrtvega muflona vendar tja vodi le ozka polica. Po kolenih se splazim do njih. Pokličem prijatelja, da je iskanje zaključeno. Strela spodaj na cesti sploh ni slišal.
Spust je naporen. Ko pridemo do avta Moni nestrpno menca pri vratih. Mudi se ji domov k mladičem.