Resnica o lovskem naravovarstvu

Kdo je zavaroval divjega petelina

Main 757, naj ti še sam malo pomagam odgovoriti na zgoraj zastavljeno vprašanje: nobena skrivnost ni, da tudi sam zelo dobro veš, da ni res, da smo slovenski lovci že pred nastankom Dops trajno zavarovali številne vrste, ki si jih lažno našteval. Ne nazadnje je alpski kozorog, ki ga navajaš prav na začetku naštevanja vrst, ki bi jih naj po tvoje trajno zavarovali lovci, še vedno lovna vrsta, s predpisano lovno dobo! Tudi glede velikega petelina je zgodba nekoliko drugačna, kot se površno prikazuje.

V začetku osemdesetih let je zaradi poslabšanih razmer v okolju tudi pri nas nastajalo naravovarstveno vrenje. Na srečo smo takrat mlajši in izobraženi lovci tudi sami dovolj kmalu spoznali kako hitro se pri nas slabšajo razmere za nekatere vrste divjadi, zlasti za gozdne kure. In ne na LZS, ampak v posameznih LD so nastajale pobude za dogovor z gozdarji, da se zavarujejo rastišča velikega petelina in prilagodi gospodarjenje z gozdovi v njegovem življenjskem okolju, lovci pa se pri tem prostovoljno odpovemo lovu. Na pobudo teh LD je bil pri LZS, z namenom, da se v okviru naravovarstvene akcije z imenom Ohranimo velikega petelina, sprejmejo ustrezne rešitve za celotno Slovenijo, ustanovljen kot posebno strokovno telo LZS, sosvet za velikega petelina. In naj zelo odgovorno povem, da so predstavniki LZS, ki so delovali v tem telesu zelo zavzeto nasprotovali predlaganemu dogovoru o prepovedi lova velikega petelina, seveda v zameno za dosežene sporazume z gozdarji. A takrat je na srečo vodil LZS zelo preudaren in moder predsednik, žal danes že pokojni Bruno Skumavc. Predsednik je znal prisluhniti našim predlogom, sprejel odgovornost za uspešno dokončanje akcije in tako je bil lov na velikega petelina - s strani LZS, res prepovedan od leta 1984 dalje. Naj povem še to, da je ta odločitev lovcev zelo odmevala v javnosti, celo v krogih akademikov. Ne bom pozabil priznanja in pohval, ki nam jih takrat izrekel pokojni akademik dr. Andrej O. Zupančič. Žal pravega pomena takšnih nalog LZS ni več dobro razumela po letu 1993. Zato lovci nismo več znali ali hoteli uveljaviti svojih znanj in spoznaj niti v procesu priprav na Naturo 2000. In tu se je uveljavil Dops! Je pa v tistem času – leta 1997, LZS zmogla, da pod zahtevo posebej vplivnih lovcev za ponovni lov zavarovanih vrst, vloži celo pobudo za ustavno presojo Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst. S tem dejanjem je LZS, vsaj v strokovni javnosti dobesedno poteptala svojo naravovarstveno naravnanost. In kot kaže nam ni bila dovolj ena boleča zaušnica, izrečena s sodbo Ustavnega sodišča. Zato danes ponavljamo isto in še bolj usodno napako.

Vprašanje predloga LZS za širjenje seznama lovnih vrst na zavarovane vrste je danes zares predvsem prvovrstno etično vprašanje, s prednostno presojo strogega testa okoljske etike ali je lov vsake izmed teh vrst lahko kakor koli koristen za naravo in ali lahko prispeva k ugodnemu stanju vrste v našem okolju in ne glede na razmere v Avstriji ali Skandinaviji, temu pri pripravi spornega predloga LZS ni bilo tako. Ker LZS deluje tudi v javnem interesu, bi seveda pričakovali, da je bil vsak predlog za posamezno vrsto v nadaljevanju kritično ocenjen tudi z vidika pričakovanega odziva širše javnosti. Toda kot kažejo nekatere dostopne informacije, je bil postopek priprave predloga izpeljan povsem drugače, mimo strokovnih presoj in kar je še huje, vodstveno povsem neodgovorno ter celo samovoljno! Le kako si naj drugače razlagamo nastanek predloga LZS za širjenje seznama lovnih vrst, ki je bil posredovan na MKO januarja 2012 in s katerim je bila šele po pol leta, to je na 3. seji, ki ji bila 18.6.2012, seznanjena tudi Komisija za upravljanje z divjadjo (KUD). In šokantno, celo KUD se je po zapisanem v zapisniku seje odločila: KUD v celoti podpira predlog za uvrstitev v predlogu naštetih zavarovanih vrst med divjad; podrobnejše analize in utemeljitve bo za posamezne vrste pripravila, ko bo to aktualno in potrebno. To več kot očitno potrjuje domnevo, da je sporni predlog nastal na hitro, verjetno na podlagi kakšnega spornega koruptivnega dogovora, zato najbrž kar v ožjem vodstvu LZS ali kakšni drugi tajni skupini. In takšen predlog, brez podrobnejše analize in utemeljitve, je bil posredovan na MKO! Prav zanima me kdo si je drznil podpisati pod takšen predlog in ali res ne bo za tako nemoralno in neodgovorno vodenje LZS nihče odgovarjal?

In zakaj si povsem tem Main 757 in nekateri drugi danes še vedno domišljate, da je dobro, da lovci sami ustvarjamo klimo, da je Dops naš razredni sovražnik in da lahko lovci za blatenje imena Dops uporabljamo vsa sredstva, torej tudi nizkotne laži in izmišljotine? In ko se potem ob takšni nastrojenosti, ki se med lovci krepi ob takšnih javnih zgledih, ki so vse bolj značilni celo za vodstvo LZS, zgodi še kakšen incident, se čudimo, češ kako je lahko Dops tako sovražen do lovcev, da se kakšen njegov član sploh drzne prijaviti neodgovornega lovca, ki nezakonito, namesto nutrije potoma odstreli sokola selca. Ali pa s strelom na kakšno drugo ptico zadane stanovanjsko hišo. Naj povsem jasno povem, da pri vseh teh ekscesnih dogodkih ter končno tudi pri javnem širjenju laži in neargumentiranem blatenju Dops, ne gre več le za vprašanje etičnosti, ampak izključno za nemoralna in nezakonita dejanja! Se lovci res ne zavedamo več kakšen je družbeni minimum moralnih norm, ki se lahko in morajo zahtevati od vsakega lovca?

Zato je danes zelo pomembno spoznanje ali smo slovenski lovci pripravljeni, da tako kot slepe kure, še naprej sodelujemo pri tej sramoti, ali pa se bomo končno zmogli organizirano upreti in sami javno odgovoriti in pojasniti, kaj je vodilo LZS, da mimo utemeljenih razlogov in predhodno večinsko izražene volje lovcev predlaga, da se med lovne vrste uvrstijo kreheljc, kozica in črna liska? In da se opredelimo do izjave predstavnika LZS, v kateri je javno povedano, da bi z odstrelom dominantnega ruševca na rastišču celo pomagali vrsti, da bi se lahko še bolj razširila? In da bi se naj sloko – šnefa, tudi pri nas lovilo le zato, ker je to v večini držav lov za prestižne posameznike. Je torej pravi razlog za širitev seznama vrst le zaradi lova iz užitka, prestiža in trofejaštva ali pa je v ozadju te zgodbe še kaj več!? Bomo lovci sami končno zmogli tudi na občnem zboru LZS kdaj vprašati vodstvo LZS kdo jim je dal pooblastilo za tako hudo blamažo slovenskega lovstva? In zahtevali glasovanje o zaupnici!