Volk

Volk (Canis lupus)

Volkovi so največji predstavniki družine psov. Živijo človeku skrivnostno in odmaknjeno življenje. S svojo zversko naravo in skrivnostnim življenjem pri neukih ljudeh še vedno vzbujajo strahospoštovanje.

Sívi volk (Canis lupus) je bil nekoč eden najbolj razširjenih sesalcev. Danes pa živi le še v gozdovih vzhodne Evrope, v nekaterih gorskih masivih južne Evrope, v gorah in polpuščavah Bližnjega vzhoda ter v Aziji in Severni Ameriki. V Evropi žive predvsem na gozdnatem območju, preživijo pa tudi v arktični tundri, v močvirjih, stepah in polpuščavah.
V Sloveniji so najpogostejši v obsežnih gorskih območjih z bukvo in jelko  poraščenih kraških gozdov na Kočevskem in Notranjskem.

Je najstarejši in največji predstavnik družine psov. Na močnem vratu nosi glavo s koničastim gobcem, poševnimo očmi in razmeroma velikimi in pokončnimi uhlji. Močan trup z globokim prsnim košom nosijo dolge noge in velike šape s krempljastimi prsti. Zraste do 140 cm in tehta od 30 do 70 kg. Pri hoji stopa le po prstih. Ker močnih krempljev ne more potegniti v šapo, so zaradi stalnega brušenja s podlago topi in kratki. Povešeno nošen rep je krajši od polovice trupa z glavo. Kožuh je rumeno sivo rjav. Gosta zimska dlaka, ki ga varuje pred ohladitvijo, je izrazitejših barv. Od psa se razlikuje po 10 cm dolgi in 2 cm široki črni progi na podlakti.

Volkovi živijo v krdelih, ki jih sestavlja okrog 10 živali. Krdelo vodita glavna samica in samec, ki sta skupaj vse življenje. V primeru slabih razmer imata lahko potomce le onadva. Vodilno vlogo igrata tudi pri hranjenju, saj mora vse krdelo počakati, da se najprej najesta, šele nato dovolita tudi drugim. Volkovi označujejo meje svojega ozemlja in odganjajo druge volkove. Parijo se pozimi in aprila samice v brlogih skotijo mladiče. Zanje skrbe vse živali tropa. Hierarhija v tropu je stroga in vsaka žival točno pozna svoje mesto. Dominantno vlogo imata navadno najstarejša in najbolj izkušena volkova v krdelu. Vsi drugi se jima morajo podrediti ali pa ustvariti svoj trop na drugem ozemlju. Zelo redko pa mlajšemu volku uspe premagati starejšega in tako osvojiti njegovo mesto v tropu kot tudi pri njegovi samici. Znano je volčje oglašanje, tuljenje, predvsem ponoči. Tako se volkovi sporazumevajo na daljavo, se kličejo med seboj in tudi odganjajo druga krdela.

Volk je predvsem plenilec parkljaste divjadi, torej jelenjadi, srnjadi in divjih prašičev. Lovijo tako, da krdelo plen izčrpa z dolgim pogonom. Ujamejo le telesno šibkejše živali, na primer stare in bolne, in tako izvajajo naravno selekcijo. Pri iskanju plena lahko pretečejo od 40 do 70 km naenkrat. Občasno lahko napadejo tudi domače živali, na primer konje, pse, govedo in drobnico. Dnevno odrasel volk potrebuje do 5 kilogramov mesa, lahko pa tudi do 10kg naenkrat in potem zdrži dolgo brez nje. Občasno se prehranjujejo tudi z mrhovino.

Veliko več pa se še lahko naučite na spletnih straneh posvečenih projektu SloWolf: http://www.volkovi.si/