Lisica

Lisica (Vulpes vulpes)

Ta zvitorepa premetenka  z značilnim rdeče rjavim kožuhom in košatim repom je najbolj razširjena prostoživeča zver , ki naseljuje celotno Evrazijo, Severno afriko, Aljasko in Kanado s precejšnjim delom ZDA. V 19. stoletju je bila prepeljana tudi v Avstralijo.

  • Razred:
  • Mammalia (sesalci)
  • Red:
  • Carnivora (zveri)
  • Družina:
  • Canidae (psi )
  • Rod:
  • Vulpes (lisica)
  • Vrsta:
  • V. vulpes

Lisica, ki jo ne samo po gozdovih srečujemo v naših krajih in jo na angleško govorečem področju po značilni barvi kožuha poimenujejo za rdečo lisico, je največja predstavnica rodu lisic. V svetu na različnih področjih dosegajo odrasle lisice težo med 3. in 11. kilogrami. Najtežje se pojavljajo v mrzlih krajih Kanade in Aljaske, kjer njihova vitka telesa dosežejo dolžine do 90 cm. Značilno rjasto rdeče obarvan kožušček je na spodnji strani bel, vršički zelo gibljivih ušes in tačke pa so črno obarvane. Srečujemo osebke, ki odstopajo v odtemkih in so temnejši ali svetlejši. Oči so rumene do temno zlate barve s pokončnimi zenicami enakimi kot pri domačih mačkah. Košat, 35 do 50 cm dolg rep z značilno svetlo konico pripomore k ravnotežju v gibanju in značilnih skokih s katerimi kar nekako "po mačje" lovi manjši plen. Močne noge v lovu ali begu poženejo gibčno telo do hitrosti 72km/uro.
Lisica je prilagodljiva žival, ki se dobro znajde v različnih okoljih, tako v preriji kot gozdovih. Zadržuje se pretežno v nižjih nadmorskih področjih, v gorah je redka. Vedno bolj pa se prilagaja urbanim področjem in jo najdemo marsikje tudi že po mestih, kjer se skriva po parkih, rečnih nabrežjih in vrtovih, ponoči pa se podaja na plenilske pohode za mestnimi glodalci in brskanje po smeteh ali praznenje posod s hrano namenjeno domačim živalim.

 Lisica je pretežno mesojeda žival, ki se hrani s plenom, ki ga mora ujeti in je v razponu od malih žužkov na travnikih, črvov, žab, plazilcev, miši, ptičev z njihovimi jajci vred, pa do zajcev in celo dokaj velikih srninih mladičev. Kjer ima priliko, lovi in se hrani tudi z ribami. Največji del prehrane (skoraj 90%) pa predstavlajo glodalci, torej miši ipd. Loti pa se tudi različnih gozdnih sadežev, jagodičja in sadja. Lisica se ne odreče mrhovini, nasprotno, vonj po razpadajočem mesu jo bo privabil na njej slastno pojedino, če je le kje v bližini. Na ta način opravlja dobrodošlo sanitarno vlogo v okoljih kjer se pojavlja.
Na lov se običajno odpravljajo same. Sodelovanje več lisic pri lovu je izjema in zelo redko opaženo. Z izvrstnim sluhom izsledijo majhne živali v travi in s visokim skokom se poženejo zviška na žrtev. Lahko pa se tudi nizko plazijo in čakajo plen, da se jim približa in ga potem ujamejo v hitrem in silovitem napadu. To taktiko običajno uporabijo pri zajcih in podobnem plenu. Lov izvaja predvsem v mraku in ponoči. Pri lovu se le redko giblje v eni smeri. Običajno križari po področju, dela ovinke in kljuke in s svojim izvrstnim sluhom in vohom opreza za plenom. Je zelo previdna in ob sumljivem šumu ali vonju pobegne, a se včasih vrne preveriti, kaj jo je prestrašilo.
 Lisice imajo za njihovo telo relativno majhen želodec in v primerjavi z volkovi in psi pojedo pol manj, to je približno 10% lastne teže. Temu je tudi prirejen njihov način lova, saj ves čas stikajo po travnikoh in gozdovih in se sproti hranijo z malim plenom v obliki raznih hroščev, mravelj, žab, črvov in podobno. Do svojega plena se vedejo zelo posestno in ga z izjemo pri dvorjenju ali hranjenju mladičev ne delijo z ostalimi.
V času obilja plena ga zakopljejo v plitvo izkopane luknje v tleh kjer ga hranijo za lačne dni. Te shrambe razporedijo širom svojega območja, da tako zmanjšajo izgube, če njihove zaloge odkrijejo druge živali in jih izpraznijo.
Lisice v svojem okolju tekmujejo z jazbecem pri iskanju hrane, ki jima je v veliki meri skupna. Kljub temu, da se dogaja, da jazbec poje mladiče lisice, je agresija med predstavniki teh dveh vrst bolj izjema kot pravilo. Lahko si celo delita brlog, saj lisici ustreza delo, ki ga pri kopanju rovov zlahka opravi godrnjavi jazbec.
Neobičajno je tudi, da bi lisico uplenil ris, vendar pa jo izriva iz območja, kjer se pojavlja. Prav tako jo ogroža tudi šakal, ki se vedno bolj pojavlja tudi v Sloveniji.
Mora pa se lisica bati direktnih napadov orla, kakor tudi volka in celo medveda, saj ji ti ne prizanašajo in predstavlja njihov plen. Mladiči pa lahko postanejo še plen kragulja in velike uharice.

Na svojem področju, ki je določeno s prehransko zmožnostjo na površino od 10 pa do 50 kvadratnih kilometrov, se lisice večji del leta obnašajo samotarsko in se le pozimi družijo med seboj. Takrat, januarja in februarja poteka tudi gonja z značilnim oglašanjem.  Lisičje samotarstvo takrat popusti in več samčkov se poteguje za naklonjenost lisičke. Samci se za naklonjenost samice divje spopadajo. V tem času popusti tudi njihova previdnost in se jih lažje opazi tudi podnevi. Parček, ki se najde se druži celo življenje (monogamija)  in sodeluje pri vzreji mladičev, katere pa imata po navedbah nekaterih raziskovalcev iz še nepojasnjenih vzrokov vedno na drugem mestu v drugem brlogu. Medtem ko nekateri navajajo, da je isti brlog uporabljalo več rodov.
Brlog, namenjen kotitvi lisica nastelje z mehko dlako, ki si jo napuli okoli seskov in jih tako razgali. Samček samico zalaga s hrano pred in po kotitvi, sicer pa samico pušča pri miru samo z njenimi 4 do 6 mladičev. Običajno število po 52 dnevni brejosti skotenih mladičev je 5, a se zgodi, da je v brlogu tudi 10 ali največ 12 do dva tedna slepih in 150gramov težkih mladih lisičk. Po dveh tednih že raziskujejo okolico, po desetih pa so odstavljeni od matere. Vmes potrebe po hrani izredno narastejo, zato mati lahko opazimo na lovu tudi sredi belega dne, še posebej če je ponudba hrane manjša. Jeseni istega leta si morajo mladiči poiskati svoja področja in poskrbeti za lastne brloge. Najsrečnejše bodo doživele 10 do 12 let.
 Lisičje domovanje je sestavljeno iz več brlogov. Prav rade se naselijo v že izkopane, tiste ki so jih izkopali jazbeci ali svizci, izkopljejo pa jih tudi same. Največji brlog uporabljajo za zimsko prebivališče in poleganje in vzrejo mladičev. Manjše brloge pa uporablja za beg pred drugimi plenilci in za skrivanje viškov hrane. Običajno jih med seboj povezujejo razvejani rovi. Svoje področje lisica oznči (markira) z izločki vonjalnih žlez ob repu.
Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. In seveda tudi z vonjavami, urinom in fekalijami s katerimi označujejo svoja področja in hrano.
Odnos ljudi do lisice je različen. Od prijateljskega pa do izrazito sovražno nastrojenega. Lisice so s svojim načinom življenja in prehranjevanja nujno potreben sestavni del okolja a predstavljajo tudi nevarnost za človeka. Predvsem s prenašanjem smrtonosnega virusa gozdne stekline in s povzročanjem škode na domačih živalih. Podoba lisice s kuro v gobcu je že tradicija v marsikateri slikanici. Je pa tudi lepa folklorna prispodoba zvitosti in premetenosti. Prisotnost lisice se kljub urbanizaciji okolja ne zmanjšuje. Je izredno prilagodljiva zver, ki si zna poiskati svoj prostor tudi v industrijsko spremenjeni krajini.


 

Stran je avtorsko zaščitena, vse pravice pridržane © Forum-LOV
Vse vsebine so last avtorjev.

POZOR! Ta stran uporablja piškotke in podobne tehnologije.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov Več o piškotkih

VREDU

Nova zakonodaja
Spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Rok za implementacijo sprememb je 15. junij 2013.
Kaj je piškotek
Piškotek je majhna datoteka sestavljena iz zaporedja črk in številk, ki se naloži na računalnik  obiskovalca, ko ta prvič vstopi na določeno spletno stran. Spletni strani omogoča, da obiskovalca ob vsaki vrnitvi prepozna, s čimer pripomore k boljšemu delovanju strani in izkušnji uporabnika. Tipičen primer je denimo nakupovalna košarica. Brez piškotka bi se spraznila vsakič, ko bi spletno stran zapustili. Piškotki niso virusi, se ne reproducirajo in načeloma niso škodljivi. 
Zasebnost in piškotki
Je pa moč z njimi analizirati pomet na spletni strani, izvajati napredne oglaševalske tehnike in slediti določenemu uporabniku preko različnih spletnih strani in ustvariti njegov profil, iz katerega so lahko razvidne intimne podrobnosti njegovega življenja. V praksi to prepogosto poteka prikrito, zato v tem smislu piškotki pomenijo poseg v  zasebnost. Prav zato nova zakonodaja uporabo piškotkov omejuje. Jih ne prepoveduje, pač pa zaostruje pravila uporabe. Ključno je, da morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni in da jim mora biti ponujena izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.
Nujno potrebni piškotki
Seznam vseh piškotkov, ki se lahko, ni pa nujno, pojavijo na spletnih straneh. Ti piškotki so avtomatično dovoljeni, ker spletne strani brez njih ne delujejo. Ključni so za navigacijo po spletnih straneh in zagotavljajo, da osnovni procesi spletne strani delujejo.

NAVODILA ZA NASTAVITVE PIŠKOTKOV V RAZLIČNIH BRSKALNIKIH, NAJDETE TU: http://civicuk.com/cookie-law/browser-settings 
Piškotki za analitiko
V želji po izboljšanju spletnih vsebin in storitev so lahko v uporabi orodja za spremljanje brskalnih navad posameznikov med obiskom internetnih strani, denimo Google Analytics. Taki piškotki sicer zbirajo anonimne podatke, ki gredo v analizo skupaj s podatki drugih obiskovalcev in služijo ugotavljanju kako se spletna strana uporablja.
Piškotki družabnih medijev
Ti piškotki dovoljujejo povezavo z družabnimi mediji, prijavo na spletno stran s Facebookom in omogočajo objavljanje svojih aktivnostmi na spletni strani na Facebooku, Twitterju in LinkedIna javnost seznanjate s svojimi aktivnostmi na spletu.
Youtube piškotki
Ti piškotki dovoljujejo uporabo podatkov povezanih z uporabnikovim brskanjem po Youtube.
Marketinški piškotki
Ti piškotki omogočajo ugotavljanje ali je uporabnik videl oglasno sporočilo in kdaj ga je nazadnje videl.

SEZNAM PIŠKOTKOV

Ime Piškotka Čas poteka piškotka Namen Domena
f786c1b7912c3c557d44d65c02458f86 TRAJANJE SEJE Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
_ga 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
__utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
id 2 LETI Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_drt_ TRAJANJE SEJE Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmv 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
PISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
BEAT 2 URI Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
HSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
NID 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
OTZ 1 MESEC Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
PREF 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SAPISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
__jwpusr 1 DAN Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
PREF 10 LET Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
reg_ext_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_gate TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
use_hitbox TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube
VISITOR_INFO1_LIVE 8 MESECEV Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
cookieAcceptanceCookie 27 LET Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
YSC TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube