POGOVOR ZA ZELENO MIZO
Pogovor za zeleno mizo
Milan Kranjc nam je poslal zanimivo satirično zgodbo, ki se še kako dotika aktualnih dogodkov v Slovenski lovski organizaciji
Dragi moji lovski tovariši, težko vas gledam, kako ste zaskrbljeni. Kolikor vas poznam, se mi zdi, da ste v svojem svetu razmišljanj. To je vse, kar opažam. Da, zelo ste zamišljeni zadnje čase. Sprašujem se, kam je šla vsa vaša življenjska energija, o kateri ste mi včasih večkrat razlagali.
Ah, šef naš dragi, vsak dan pa ne prekipevamo od dobre volje. Pa saj tudi sam tako kot mi veš, da so v človeški naravi nihanja razpoloženja, vzponi in padci, enkrat viden napredek, drugič vidno nazadovanje. Mojzes je napisal božje zapovedi, mi lovska pravila. A zgodovina se ponavlja. Tako kot z zapovedmi tako s pravil niso zadovoljni. To ni demokracija, to je anarhija.
Prav ste povedali. A da mi stara garda in prekaljeni mački nismo ravno ta pravi funkcionarji, bi soglasno zapela kopica mladih naše zelene bratovščine, če bi njim dali to priložnost. Ti mladi zelenci sploh ne vedo kako težko smo napredovali, katera mesta in dežele smo videli in s kakšnimi ljudmi smo se in se še družimo. Zapovedi in pravila so nespremenljiva. Prve zagovarja in brani cerkev, druge pa mi. Zato smo na položajih in zato smo plačani.
Šef, ko bi bil lov bi lovili. V lovišču bi sedeli, čakali in bili bi tiho. Imeli bi mir pred njimi. Zdaj ko lova ni, jih bomo slišali vsak dan. Nekaj moramo storiti. Brez njih ne moremo. Njihovi prispevki so pomemben vir naših prihodkov. Navsezadnje pa jih za dela v lovišču nujno potrebujemo, zato je dobro, da se z njimi razumemo, čeprav njim le navidezno ugodimo. Pa tudi na računalnike, informatiko, tuje jezike in še na kaj drugega se spoznajo. So neizčrpen vir znanja in dela.
Se strinjam z vami tovariši. A ne pozabite, da se njihove dolžnosti začnejo in prenehajo pri nas. Mi ne bomo glavna sestavina kaše, ki jo kuhajo. To je vendar jasno. Gre za različno razumevanje in uporabo predpisov. Naša glavna naloga in skrb je, da se nič ne spremeni. Zato moramo biti enotni, nepopustljivi in vztrajni. Najprej se bomo njim zdeli rahlo čudni, a ker imajo dovolj svojih problemov, se bodo z nami in našo organizacijo prenehali ukvarjati. Zdaj spoštovani tovariši bomo svoj dragoceni čas pisanju pravil posvetili, jih tako napisali, da na položajih bomo ostali.