Klop
Vkolikor boste tudi letošnje poletje preživeli v hribih in planinah,bodite pozorni na klope.
Ker se kot lovci dnevno srečujemo s to kot pravijo najnevarnejšo živaljo naših gozdov, ne bo odveč še enkrat prebrati nekaj o njem in boleznih, ki jih prenaša. Klopi so pravzaprav povsod, vendar niso vsi enako nevarni.
V res najbolj vročem delu poletja se potuhnejo, zato jih takrat praktično ne opazimo in se jeseni v manjšem številu kot spomladi ponovno pojavijo. V hladnih mesecih leta (od novembra do marca) klopov ni, razen, če je zima zelo topla in brez snega.V Sloveniji klopi prenašajo povzročitelje najmanj treh različnih bolezni:
- Klopni meningoencefalitis
- Lyme boreliosis (borelioza oz. lajmska borelioza ali lajmska bolezen)
- Erlichioza (erlihioza)
Majhna, krvosesa bitja so nastanjeni po celi Sloveniji, z izjemo Primorske. Razen tega, da napadajo ljudi, napadajo tudi živali (svinje, pse, ptice in celo kače). Klopi spadajo med pajkovce, z insekti jih veže samo skupna lastnost, da za ohranjanje vrste občasno pijejo kri drugim živalim in ljudem.
Poznano je osem vrst klopov, vendar je pri nas najbolj nevarna vrsta evropskega klopa -Ixodes ricinus, ki lahko prenaša virusno vnetje možganske ovojnice in možganov ter lajmsko bolezen, ki jo povzročajo bakterije.
V procesu življenjskega ciklusa klopi prehajajo skozi tri faze razvoja: larve, nimfe in odraslega klopa. V vsaki od teh faz mora vsaj enkrat najti žrtev iz katere bo sesala kri. Na primer: iz jajčec se zvalijo larve, ki sesajo kri, iz larve se razvije nimfa, ki tudi sesa kri, da bi se lahko razvil spolno zrel klop, ki mora spet sesati kri.
Samci, ki imajo temne hrbte in so veliki samo 2,5 mm, imajo samo eno nalogo v svojem življenjskem ciklusu; oploditi samico, nakar poginejo. Samice pa zrastejo do velikosti 4 mm in imajo rjavkasto - rdeče hrbte. Samice lahko sesajo kri tudi do enega tedna in pri tem povečajo svojo težo tudi od 100 do 200 krat, spremenijo barvo hrbta in so na koncu svetlo rjave, podobne ricinusovemu olju. Zato se ta vrsta klopov tudi imenuje ricinus. Samica po hranjenju izleže kakih 2000 jajčec, ki imajo razvojni ciklus dolg od treh (v ugodnih razmerah) do šestih let (v neugodnih razmerah, ko ne morejo sesati krvi).
Strokovnjaki menijo, da je samo vsak 10 -100.000 klop okužen z virusom meningoencefalitisa. Specifičnega zdravljenja ni, razen, da se preventivno cepimo pred začetkom sezone klopov (Januar-April). Inkubacija pri okužbi z virusnim meningoencefalitisom traja od 7 do 10 dni, bolezen pa se pojavi s splošnimi simptom glavobola, vrtoglavice in trdega vratu. Po navideznem ozdravljenju (po 5 -10 dneh) lahko nastane druga faza bolezni, ki se začne hitro s simptomi vnetja možganov in možganske ovojnice (utrujenost, vrtoglavica, splošna slabost), takrat je skrajni čas, da gremo k zdravniku.
Lajmska bolezen se pojavlja večinoma skozi poletje, v času visoke temperature. Na mestu vboda ali pa tudi drugje na telesu se pojavi rdečilo, ki se širi v obliki koncentričnih krogov, ki so na sredini svetlejši. Rdečilo čez čas izgine. Druga faza bolezni (okvara sklepov, ledvic, srca in možgan) se pojavi lahko šele čez nekaj let. V vsakem primeru je nujno potrebno, da se zglasimo pri zdravniku takoj, ko opazimo rdečico okoli vbodnega mesta, kajti takrat je še čas, da se uspešno zdravimo z antibiotiki, ki preprečijo nadaljevane bolezni v naslednje faze. Pred klopi pa se najuspešneje zaščitimo sami z metodo osebne zaščite. Pred odhodom v naravo se primerno oblečemo, na nezaščitene dele telesa nanesemo sredstva, ki odganjajo insekte in smo pozorni na klope. V kolikor opazimo, da se nam je klop že prisesal, ga previdno odstranimo s pinceto in vato in sicer tako, da ga vrtimo v smeri, ki je nasprotna urinemu kazalcu. Če ostane v telesu še kakšen del klopa, ga mora odstraniti zdravnik.
ZLATKO KRASNIČ
Slike: med.over.net