Kako deluje populacija volkov 3.del/3

Vplivi odstrela na socialni sistem volkov

Preživetje mladih volkov, ki potem zapustijo svoj rodni trop, je odvisno predvsem od tega, ali uspejo najti prazen teritorij. V naravnih razmerah, kjer je večina teritorijev že zapolnjenih, preživi le majhen delež mladih volkov, saj jih na svojem ozemlju slej kot prej zasači teritorialen trop in jih pri tem pogosto ubije.

Nasprotno pa je v populaciji, v katero močneje posega človek in v kateri prihaja do stalnega razbijanja tropov, vedno na voljo nekaj praznih teritorijev, ki jih hitro zasedejo mladi volkovi. Ravno zaradi te lastnosti odstrel volkov ne vpliva bistveno na njihovo številčnost (seveda dokler volkov popolnoma ne iztrebimo). Ima pa odstrel velik vpliv na delovanje tropov in njihovo stabilnost. V primeru odstrela enega od dveh dominantnih volkov se namreč struktura tropa poruši. Pogosto (v približno 40% primerov) trop po smrti enega izmed dominantnega para celo popolnoma razpade in na izpraznjenem teritoriju se mora formirati nov trop, ki pa potem potrebuje kar nekaj časa, da se spet vzpostavi naravna socialna struktura.

Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj npr. v primeru smrti dominantne samice, njenega mesta ne prevzame ena izmed drugih volkulj v tropu? Če vemo, da so tropi družine, nam je jasno, da so vse ostale volkulje v tropu hčerke dominantne samice. In če bi katera izmed njih prevzela dominantni položaj, bi se morale pariti z alfa samcem, ki pa je njen oče (vsi ostali samci v tropu pa njeni bratje). Ker so pri volkovih prisotni zelo močni mehanizmi, ki preprečujejo parjenje v sorodstvu, do tega ne pride. Lahko pa umrlega vodilnega člana tropa nadomesti volk istega spola, ki pa mora priti od zunaj – iz nekega drugega tropa. V tem primeru lahko trop ostane skupaj, to pa je tudi skoraj edina možnost, da trop medse sprejme tujega volka. S tem se sicer spremenijo sorodstveni odnosi v tropu in se morajo na novo vzpostaviti socialne vezi, vendar lahko trop ostane skupaj in ohrani svoj teritorij, sčasoma pa ponovno postanejo uigrana ekipa.

Bistveno manj problematičen pa je odstrel ali pogin nedominantnega volka, saj se kljub njegovi izgubi struktura tropa ohranja. Kot smo spoznali, jedro tropa namreč predstavlja dominanten par. Tako bi lahko precej zmanjšali negativne stranske učinke odstrela volkov, če bi posegali predvsem v kategorijo mladičev in drugih nedominantnih volkov. Žal pa je v praksi to zelo težko izvajati, saj pri lovu na volkove običajno ni časa in možnosti izbire določenega osebka. Tuji strokovnjaki zato raje priporočajo, da se odstrel izvaja samo v tropih, ki štejejo vsaj šest osebkov. V takšnih primerih je namreč verjetnost odstrela dominantnega volka bistveno manjša in trop ima več možnosti, da bo ohranil svojo naravno strukturo. Morda bi bilo smiselno v tej smeri razmišljati tudi pri nas, saj so genetske raziskave v okviru projekta SloWolf pokazale, da so zaradi visoke smrtnosti dominantnih volkov naši tropi zelo nestabilni.