Grafični prikaz odvzema divjadi v Republiki Sloveniji

12. aprila 2010 smo v veliki dvorani Zavoda za gozdove Slovenije spremljali predstavitev grafičnih možnosti spletnega portala odvzema divjadi v republiki Sloveniji.

Gostom iz vrst ministrstva (MKGP), gozdarskega inštituta, zavoda za gozdove, LZS in Foruma-LOV je dr. Tom Levanič predstavil stanje spletne aplikacije OSLIS.

Kot je razvidno iz uvodne strani samega portala OSLIS (Osrednji Slovensko Lovsko Informacijski Sistem), je bil le ta razvit na Gozdarskem inštitutu Slovenije z namenom, da se v obliki grafov, kart (google zemljevid) in tabel ponudi informacijsko podporo k izdelavi načrtov upravljanja z divjadjo. Dr. Jerina je leta 2008 s sodelavci izdelal za MKGP ekspertizo, ki je postala osnova za OSLIS. Ta iz podatkov LISJAK-a in zbirke XLov, ki jo vzdržuje Zavod za gozdove Slovenije, tvori različne možnosti vpogleda v podatke o odvzemu divjadi.
Na predstavitvi smo se povabljeni seznanili z aplikacijo in si ogledali različne načine vpogleda v podatke in izračune. Na sami predstavitvi je v debati bilo nakazano tudi na problem ločenega upravljanja prostoživečih živali na dve ministrstvi, kar poleg ostalega nedvomno otežuje tudi pridobivanje kot obdelavo takih podatkov. V debati, ki je potekala predvsem v krogu Jonozovič – Levanič – Samec smo navzoči dobili še jasnejši vpogled v način pridobivanja teh podatkov in nekaterih pomanjkljivosti vezanih predvsem na pridobivanje podatkov s terena.

Aplikacija še ni dokončana in potrebuje še nekaj predvsem oblikovnih popravkov in dopolnitev, a jedro je dobro in smiselno postavljeno. Strokovnjaki na GIS bodo morali to nalogo dokončno in temeljito opravili in aplikacija bo potem poleg ostalih na voljo tudi lovcem.

Bistveni del te aplikacije je ravno zbirka podatkov iz LISJAK-a, ki jo izpolnjujemo lovci. Lovski tovariš Samec Jože, ki poleg ostalih obveznosti v UO LZS skrbi tudi za Lovsko informacijski sistem mi je razložil, da so upravljavci lovišč po veljavni zakonodaji dolžni poročati ZGS o odvzemu divjadi in izvedenih ukrepih v lovišču. Ob nekem razgovoru na MKGP je LZS podala idejo o izdelavi analitike, ki bi jo, v zameno za pridobljene podatke, izdelal Gozdarski inštitut (GIS). Zaradi tega dogovora LZS analitike ni razvijala sama, res pa je, da sedaj ta prihaja kar z zamudo.

Ogled aplikacije bo za lovce zanimiv preko pristopa z geslom, ki bo za člane LD omogočen z vpisom ID LD in ID člana. Viden bo nabor podatkov, prikazan po upravljavcih lovišč, LUO in vse grafične podlage. »Za lovce je zanimiva primerjava med lovišči, kjer bo možna primerjava med planiranim in izvedenim odvzemom divjadi, primerjave telesnih tež divjadi, kvaliteta trofej, skratka gre za primerjave med upravljavci lovišč. Iz teh podatkov bo tudi razvidno ali se v podobnih loviščih načrtuje in izvaja odvzem divjadi po primerljivih kriterijih, ali so ukrepi upravljanja z lovišči podobni itd.« je poudaril Samec.

Kdo bi sedaj pomislil, da bo možno videti podatek o posamičnem odvzemu, posamičnem kosu divjadi. Vendar temu ni tako zaradi sistema vpisa podatkov na osnovi kvadranta, ki ga uporabljamo lovci pri evidenci odvzema. GIS, ki je tvorec mreže qvadrantov, smatra, da je tak sistem prostorskega beleženja ustrezen in dovolj natančen.

O izmenjavi podatkov Jože Samec razlaga da, »temelji na predpisih in MKGP ter ZGS dobita iz sistema Lisjak le tiste podatke, ki so tudi v kategoriji informacij javnega značaja. Ne nazadnje je upravljavec lovišča dolžan enkrat letno podati poročilo tudi o izvajanju koncesijske pogodbe. Da se stvari ne pošiljajo po pošti ima MKGP in ZGS dostop do točno določenih podatkov v sistemu Lisjak, ki je reguliran in dogovorjen, lovskim družinam pa olajša poslovanje. Samo za primer, vsaj vsako tromesečje bi morala upravljavka lovišča poročati o odvzemu divjadi, teh pa je 411, prav toliko bi bilo letnih poročil, o lovskih čuvajih, škodah, iskanjih divjadi, skratka Lisjak vsem LD znatno poenostavi delo in zagotavlja pravočasnost dajanja poročil.«.

Portal OSLIS predstavlja nadgradnjo namena spletne aplikacije Lisjak. Poleg tega pa se ponujajo še številne druge možnosti. Po mnenju tovariša Samca in verjamem da tudi vodstva LZS nam bogate zbirke podatkov vseh lovskih organizacij omogočajo pregledno in transparentno poslovanje. Trženje teh podatkov za katere je vedno več zanimanja pa je ena od važnih aktivnosti LZS.

Marijan Likar