ŠKODA NA DIVJADI

V lovskih družinah se ukvarjamo z ukrepi za preprečevanje škode po divjadi,

s plačevanjem škode po divjadi, ukrepi za sanacijo škod po divjadi in na različne načine povzemajo ukrepe za zmanjševanje te škode in s tem posredno tudi za zmanjšujejo izplačila škod.

Avtor: mag. Srečko F. Krope

ŠKODA NA DIVJADI

Tukaj gre za vrsto različnih postopkov, ki so urejeni v Zakonu o divjadi in lovstvu (ZDLov, 2004, 2008), drugih zakonih in drugimi podzakonskimi predpisi. Nekoliko manj govorimo o škodi na divjadi, ki je prisotna in razvidna iz aplikacije Lisjak, v katero upravljavci lovišč vnašajo zahtevane podatke.

Pa se ustavimo na tej točki in se vprašajmo, ali storimo dovolj na tem segmentu, da bi bila škoda na divjadi manjša od sedanje. Prišli bomo do različnih odgovorov in ponovno trčili v zakonski segment. ZDLov (2004) določa dolžnost upravljavca lovišča, da poda pisni predlog upravljavcu cest za postavitev prometnih znakov, kjer divjad prečka cesto, kar je eden izmed ukrepov za škodo na divjadi. V aplikaciji Lisjak najdemo tudi podatke o škodi na divjadi po krivolovu oziroma zaradi nezakonitega lova, kot imenuje tovrstno kaznivo dejanje Kazenski zakonik. Imamo rubriko, v katero vnašamo podatke o pokončani divjadi po psih. Pa se vprašajmo, ali na tem segmentu storimo dovolj, verjetno ne. Ali pri tem povzemamo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tovrstne škode, ali pri tem uveljavljamo škodo po ustreznem ceniku? Verjetno bomo našli malo pritrdilnih odgovorov. In zakaj to področje zanemarjamo, ali pa se ne znamo ravnati in ustrezno ukrepati. Cena divjačine je mizerna in kljub aktivnostim LZS nismo uspeli na zvišanje cene. Zanemarjamo pa prihodek po škodi na divjadi, ki je evidentna. Menim, da nismo storili vsega za ukrepanje na različnih področjih zmanjševanja teh škod in za ukrepanje proti tistim, ki jo povzročajo.

Če pogledamo po aplikaciji Lisjak (2009) dobimo sliko o škodi na divjadi po psih kot jo prikazuje tabela 1:

Tabela 1: Škoda na divjadi po psih v obdobju 1.1. 2006 do 30. 9. 2009 in za leto 2009
 

V arhivih lovskih družin imamo zagotovo veliko fotografij raztrgane divjadi, tudi v mojem jih nekaj najdem. Ob teh fotografijah pa dobivam tudi veliko fotografij pokončanih psov. Nedavno tega nazaj sem prejel fotografijo domnevno - v očeh lastnika, pokončanega psa z lovsko puško, in pes se je zavlekel na domači prag kjer je poginil. Ob fotografiji sem prejel tudi pismo, ki ni bilo ravno bogovšečno ne zame, ne za lovce. Vedno več prejemamo tudi klice novinarjev z različnimi zgodbami, kot so npr: lovec je ustrelil psa v času, ko se je sprehajal z lastnikom po lovišču in to zlatega prinašalca in podobno. Ni ravno lepo brati ta pisma, še manj prijetno pa je nanje odgovarjati.

Iz gornje tabele je razvidno, da so nenadzorovano izpuščeni psi v lovišču problem. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD, 1976) je dajal pravico lovcu, da je lahko pokončal klateške pse in mačke ob določenih pogojih. Sedanji ZDLov (2004, 2008) te določbe ne vsebuje več. Še več, Zakon o zaščiti živali (ZZZIV, 1999) jasno opredeljuje ta pojem in v svojem peti alineji 26. člena navaja, da se lahko pokonča žival »če je nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti«. Gre za več pojmov in sicer za nevarno žival, povzročanje občutne škode in razlog nujnosti, »če tega ni mogoče drugače preprečiti«.

LZS je zaprosila za tolmačenje navedene alineje Službo vlade za zakonodajo, ki je naše zaprosilo odstopilo na MKGP, od koder pa odgovora še nismo prejeli. V našem zaprosilu smo zastavili osnovno vprašanje, ali se na podlagi te alineje sme pokončati psa, ki je zaloten pri trganju divjadi? Odgovora, kot sem navedel, še nismo prejeli. Sodne prakse s tega področja pa še pri nas nimamo.

ZDLov (2004, 2008) določa v tretjem odstavku 35. člena, da se psi brez nadzora ne smejo gibati po lovišču. Za kršitev teh določb je v ZDLov (2008) zoper lastnika psa predpisana na podlagi 77. člena globa v razponu od 420 do 1.200 evrov. Če še takšen lastnik plača odškodnino za po psu pokončane divjadi, bo zagotovo razmislil kako bo nadziral in spuščal psa v lovišče. Ob tem se je potrebno zavedati dejstva, da niso krivi psi, ampak lastniki.

Kolikšno povrnjeno škodo bi dobil upravljavec lovišča je druga zgodba oziroma si jo lahko na podlagi vnesenih podatkov v aplikacijo Lisjak izračunate sami.

Ne bi želel, da bralci - člani, lovci in nečlani, napačno razumejo moj prispevek, vendar apeliram na vse člane lovske organizacije, da se temu problemu posvetimo bolj sistemsko. Pokončanje psov, pri čemer zapade lovec v težave, od obravnavanja kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 224. členu Kazenskega zakonika, preprosto ne podpiram, saj s tem ne da samo prihajamo v konflikt s kmetovalci in ostalimi souporabniki prostora, ampak znižujemo naš ugled v okolju. Verjetno bom dobil zopet kup pisem nazaj v katerih bo pisalo: »no, potem pa naredi kaj«. Ja, delamo tudi v tej smeri in eden izmed teh korakov je tudi ta članek - opozorilo, prikaz možnih aktivnosti. Za delo članov lovskih družin kot upravljavcev lovišč, ki plačujejo koncesijo, ne more vsega narediti krovna organizacija, katere naloge so jasno opredeljene v pravilih pa so kakršne so v tem trenutku.

Pri bežnem pregledu aplikacije Lisjak pod postavko »krivolov« najdem zaskrbljujočo številko. Ko to številko primerjam s poročilom policije pod kazniva dejanja nezakonitega lova, pa ugotovim veliko odstopanje od podatkov iz Lisjaka. To me prepričuje, da ob sumu storitve kaznivega dejanja krivolova, ne obvestimo policije, da bi dejanje evidentirala in skupaj z lovci skušala najti storilca tega dejanja. V tem trenutku se ne opredeljujem do uspešnosti pri raziskavi kaznivega dejanja, nekaj pa jih vendarle je raziskanih, kar ugotovim iz statističnih podatkov policije (www.policija.si).

Upravljavci lovišča so dolžni zagotoviti lovsko-čuvajsko službo v lovišču, ki imajo po ZDLov (2004) jasne naloge in pooblastila. S temi nalogami opravlja nadzor v lovišču pri čemer je potrebno ukrepati tudi zoper lastnike nenadzorovanih psov. Lastnike tako izpuščenih psov je potrebno ugotavljati in jim pošiljati pisna obvestila z navedbo konkretnih podatkov o času, kraju zapažnja njihovega psa v lovišču. Zapažanja je potrebno pač dokumentirati, torej zbrati dokaze, navesti priče in jih s tem obvestilom prositi, da naj v obojestransko korist nenadzirano ne puščajo psa v lovišče. Tudi najdeno poškodovano, raztrgano divjad je potrebno zadukomentirati, napisati zapisnik, fotografirati in o tem seznanjati javnost, tudi na krajevno običajen način. Zoper ugotovljene lastnike psov, ki so to storili, je potrebno uveljavljati odškodnino po splošnih predpisih ali odškodnino uveljavljati s tožbo.

V sedanjem vodenju podatkov v Lisjaku ni rubrike, kamor bi se vpisovali tudi podatki o poslanih pisnih obvestilih lastnikom psov, če jo vzpostavimo, potem bo Lisjak zopet dražji. Vendar če bo potrebno, bomo tudi to uvedli. Za sedaj nam zadostujejo vneseni podatki o izgubah divjadi.

Nekatere LD so o najdeni divjadi pokončanih po psih obveščale javnost, kar smo zasledili v različnih časopisih, kar je dober pristop. Ne gre zato, da dajemo tudi mi te fotografije v javnost ampak gre zato, da zmanjšamo škodo na divjadi po psih in drugih vzrokih (torej tudi krivolov, promet...).

S svojim prispevkom sem želel opozoriti na problematiko, ki ji dajemo mogoče premalo pozornosti, je pa problematika, po kateri nas javnost ocenjuje-žal negativno. S sistemskim pristopom bomo zmanjšali škodo na divjadi in izboljšali ugled organizacije v okolju. In vse to spada pod »nadzor lovišča«.

Lovski zdravo.

mag. Srečko Felix Krope
PREDSEDNIK