Reševanje riti
Sprememba za reševanje svojih riti
Ko sem se le nekako dokopal do gradiva, namenjenega starešinam lovskih družin za delne občne zbore, mi je prvem branju sprememb Pravil LZS šinilo skozi možgane, da se nekdo z nami pošteno heca. Vendar datum ni bil 1. april, zato sem 5. člen sprememb prebral še enkrat, ga primerjal z veljavnimi Pravili in šele takrat razumel, da je podpredsednik Ivo požrl svojo besedo. Naj spomnim, da je pred nedavnim izjavil, da gre tokrat le za nujne spremembe, ko mora LZS uskladiti svoj krovni akt z veljavno zakonodajo in še nekatere stvari, ki jih v praksi sicer že izvajamo. In glej ga zlomka, podtaknili so drobno spremembo za reševanje svojih riti, ki bo večini omogočila sedenje v UO LZS še dolgo v prihodnje. Če je to drobna ali nujna sprememba bodo odločali delegati na OZ LZS, vendar je uspeh že zagotovljen.Obrazložitev KOPV mi ne da miru, zato jo citiram:
Predlog 5. člena odpravlja prepoved opravljanja funkcije člana UO več ko dva polna mandata zaporedoma. Praksa namreč kaže, da je zlasti v manjših volilnih okoliših pogosto težko najti kandidate, ki so pripravljeni in sposobni opravljati tako funkcijo. Ta namreč zahteva širšo razgledanost, celovit pregled nad dogajanjem v slovenskem in evropskem lovstvu ter zmožnost argumentiranega usklajevanja stališč z ostalimi člani UO. Iz tega razloga je najbolje, da se samim lovskim družinam, ki sestavljajo volilni okoliš prepusti odločitev, kolikokrat bodo posameznega kandidata glede na vse okoliščine izbrale za svojega predstavnika v UO.
Mar predsednik ni videl te obrazložitve? Kako lahko pristaja na trditev nekega pripravljavca gradiva, da so Prleški, Idrijski, Gornje posoški, ⌠lovci loli in ne bodi ga treba, da ne vidijo preko svojih bregov in da se ne znajo pogovarjati in dogovarjati. Kdo je ta Goran Šuler, da lepi take etikete tem spoštovanim članom, svojim lovskim tovarišem? Je le podpredsednik komisije, ki je s svojimi odločitvami razburkala članstvo tudi že v preteklosti. Ampak pripravljavec gradiva je verjetno le poslušen funkcionarčič, ki je spravil zahteve šefov OLZ v predlog sprememb Pravil LZS. In ta zahteva je bila jasna; nam funkcija po vseh teh zaporednih mandatih ne more in ne sme prenehati, brez nas in naših bistrih misli v UO LZS bo lovstva konec, bo apokalipsa v celotni Evropi. Da bi bila blamaža manjša, je pripravljavec dodal zadnji stavek, ki z realnostjo kadrovanja v lovstvu nima ničesar skupnega.
Vsaj dve tretjini sedanjim članom v začetku leta 2016 poteče zaporedni mandat. V glavnem so to nepogrešljivi pomembneži Območnih lovskih zvez, ki imajo podlago še od prej, najde se tudi član še iz časov prejšnjega lovskega zakona. Tudi oba podpredsednika bi se morala posloviti, kar ne bi bila nobena škoda, še najmanj Ivota, ki nas je že prej ožigosal z rajo, oni pa da so strokovna javnost. Sedanji predsednik bi lahko postal član UO, vendar dvomim, da bo v svojem okolju dobil dovolj podpore, zlasti zato, ker je kljub zagotovilu pustil v pisarni sedanjega direktorja strokovnih služb. Seštevek vseh teh argumentov je nujna refleksija, po njihovem morajo narediti nekaj, kar bo rešilo slovensko lovstvo.
Seveda je rešitev, vendar ne v smeri, kot so jo zastavili v KOPV. Črtajte to dopolnitev in slovenskem lovstvu se odpira možnost, da iz konzervativne preide v odprto in napredno organizacijo. Umaknite se sposobnim, članom z novimi idejami in smelimi načrti za ponoven vzpon med nam sorodne naravovarstveno organizacije. Vi tega niste sposobni, to ste s številnimi odločitvami že dokazali, pustite odprto pot idejam, primernim za današnji čas in se umaknite. Druge, ki smo jim bili v časih res strokovnih ljudi v organih LZS nedosegljivi, so nam marsikaj zavidale, od organiziranosti, množičnosti in še kaj bi se našlo, nas sedaj prehitevajo po levi in desni, imajo podporo v javnosti in spretno črpajo tudi sredstva iz strukturnih skladov ter proračuna države. Samo ne recite, da je za tako stanje krivo članstvo, takega pljunka si gotovo ne zaslužimo, zavedamo pa se, da ste zmožni tudi kaj takega.
Primeren čas za odhod je po poteku mandata, ne želite si drugačnega, ko se vam bo zagotovo zgodilo članstvo. Raja, ki šteje brez funkcionarjev in članov UO nekaj manj kot 21.000 članov, bo tudi tokrat žejna prepeljana čez vodo, bolje rečeno čez mali potoček. Razmišljanja nekaj posameznikov ne pomenijo dovolj, kritične mase za dosego sprememb pa ne bomo dosegli. Prevare, ki se jim reče delni občni zbori in delegatski sistem na občnem zboru LZS, že vnaprej zagotavljajo podporo danemu predlogu. Tudi moj starešina je poslušen in zagotovo bo tako spremembo podprl, tako mu je bilo od vodstva OLZ že priporočeno.
Zakaj predsednik ni zaustavil sprostitve mandatov članom UO ve verjetno le on sam, sem pa prepričan, da mu bo takšna odločitev po končanem mandatu ostala kot okus po grenkem pelinu, ki so mu ga pripravili in zvarili drugi.
Vedno rečemo, sedaj pa smo dosegli dno, poden, vendar šefi OLZ vedno najdejo izhod na še nižje. Kako dolgo nam bodo nelovske organizacije še krojile usodo pa ostaja odprto vprašanje, očitno bo pot do tja še dolga in naj spomnim, da Zakon o divjadi in lovstvu velja že deset let.