Strelni daljnogled 2. del

Oddaljenost očesa in hitri fokus

Oddaljenost očesa od okularja strelnega daljnogleda je zelo pomembna, saj je ob strelu nekaterih močnejših kalibrov prisoten  znaten odsun in je lahko strelni daljnogled s premajhno oddaljenostjo očesa od okularja celo nevaren. Sodobni daljnogledi imajo zato povprečno oddaljenost očesa približno 90 mm tako, da ne glede na moč odsuna puške ne more priti do udarca daljnogleda v obraz strelca. Za posebej močne afriške Magnum kalibre pa so na voljo celo daljnogledi, ki imajo optimalen položaj očesa ob merjenju oddaljen 120 mm ali več.

Kakovostni strelni daljnogledi imajo večje območje v katerem je oko v optimalnem položaju in skupaj z veliko izstopno zenico so takšni daljnogledi bolj udobni za merjenje. Predvsem Američani to kakovost označujejo kot »eye-box«, kar pomeni da boljši strelni daljnogledi dopuščajo večjo napako položaja očesa med merjenjem, a kljub temu strelcu omogočajo čisto sliko in natančno merjenje. Napaka položaja očesa se sicer meri v odmiku od optimalne oddaljenosti od okularja ter odmiku očesa izven osi daljnogleda. Sodobni strelni daljnogledi sicer običajno omogočajo tudi nastavitev dioptrije z vrtenjem okularja, kar omogoča izostritev namerilnega križa. Slednje je najlažje nastaviti tako, da strelni daljnogled usmerimo proti nebu, beli steni ali kakšni drugi enobarvni podlagi, nato pa oko usmerimo na namerilni križ in z vrtenjem okularja nastavimo njegovo ostrino. V angleščini proizvajalci običajno to lastnost imenujejo »fast focus - hitro gorišče«.

Vidno polje in svetlost

Vidno polje strelnih daljnogledov je podano z dolžino območja, ki ga je mogoče videti skozi daljnogled na oddaljenosti 100 metrov in boljši kot je strelni daljnogled, večje vidno polje bo imel. Vidno polje strelnih daljnogledov s fiksno povečavo je nespremenljivo in so zaradi tega običajno namenjeni za lov na čakanje, saj imajo ožje vidno polje. Variabilni strelni daljnogledi imajo vidno polje odvisno od nastavitve povečave in so bistveno bolj večstransko uporabni kot tisti s fiksno povečavo. Širši kot je razpon med najnižjo ter najvišjo vrednostjo povečave oziroma tako imenovani »zoom faktor«, bolj je daljnogled vsestransko uporaben. Danes poznamo daljnoglede z »zoom faktorjem« vse do 10. Takšni daljnogledi omogočajo nastavljanje povečave na primer med 1-kratno in 10-kratno povečavo ali pa od 2,5-kratne pa vse do 25-kratne povečave. V svoji zgradbi imajo za doseganje takšnega širokega razpona mogočih povečav zelo veliko število leč. Z večjim številom lomov svetlobe na poti skozi leče pa se manjša prepustnost svetlobe skozi daljnogled. Z naprednimi tehnologijami, izjemno kakovostnimi materiali in dovršenimi premazi na površinah leč izdelovalci sicer lahko dosežejo dokaj konkurenčne stopnje prepustnosti svetlobe, a je zato cena takšnih strelnih daljnogledov običajno precej visoka. Dober kompromis med ceno, svetlostjo in vsestransko uporabnostjo trenutno ponujajo daljnogledi s 4-kratnim razmerjem med najvišjo in najnižjo povečavo (3-12 x, 2,5-10 x), ki so zaradi tega na tržišču tudi najbolj razširjeni. Mnogokrat je sicer mogoče zaslediti, da na svetlost vpliva tudi premer sredinske cevi daljnogledov (1 cola, 30 mm, 34 mm), a dejansko to ne vpliva na stopnjo prepustnosti svetlobe skozi daljnogled. Premer sredinske cevi daljnogleda namreč v prvi vrsti vpliva na največji mogoč premik namerilnega križa pri njegovem nastavljanju. Podobno kot pri vseh ostalih izdelkih lovske optike tudi pri strelnih daljnogledih na svetlost vpliva kakovost stekla, kakovost premazov na površinah leč, število leč in dovršenost celotnega optičnega sistema v strelnem daljnogledu. V prehodnem članku o opazovalnih daljnogledih smo opisali, da v današnjem svetu naprednih tehnologij, geometrijski podatki kot je mračni faktor niso več pomembni zato slednje velja tudi pri strelnih daljnogledih.

Se nadaljuje.