Daljnogled 6. del

10. Materiali za izdelavo leč in premazi na njihovih površinah

Skoraj vse razlike med dražjimi in cenejšimi daljnogledi se skrivajo v uporabljenih materialih torej vrstah stekla, večslojnih premazih na površinah leč in prizem ter natančnosti izdelave. Kljub temu, da proizvajalci precej skrivajo svoje najnovejše tehnologije na tem področju, je na področju trženja drugače, saj v zadnjih desetletjih poteka pravo tekmovanje kdo bo k imenu svojega produkta pritaknil čim več kratic.

Najpogostejše med njimi so HD, ED, BAK4, FL, Ultra ter podobne oznake za različne vrste stekla. Večinoma gre le za marketinške prijeme in le redke med njimi imajo dejansko kak oprijemljiv pomen. Razvoj različnih vrst stekla je namreč v zadnjih nekaj desetletjih imel le 3 večje preboje in sicer razvoj stekla z visoko gostoto (v začetku so jih označevali s kratico ED), razvoj stekla z vsebnostjo fluora in razvoj stekel z višjo prepustnostjo svetlobe. Predvsem zadnje dve tehnologiji sta trenutno v domeni samo treh najprestižnejših evropskih proizvajalcev daljnogledov. Na področju premazov, ki so na površinah leč, je komercialnih kartic še mnogo več. Hkrati je o teh tehnologijah najmanj znanega in jih proizvajalci najbolj ščitijo ter skrivajo. Ravno zaradi teh premazov namreč daljnogledi dobro prepuščajo svetlobo, imajo nasičene barve in visoko ostrino ter se ločijo na povprečne in odlične. Kvalitetni daljnogledi imajo večslojne premaze na vseh površinah leč in prizem, kar je v angleščini običajno označeno kot Fully-Multicoated. Omeniti velja še v zadnjih letih moderne in koristne premaze zunanjih površin leč daljnogledov. Ti premazi leče ščitijo pred zunanjim rosenjem zaradi tople sape, kar še posebej pride do izraza pozimi. Delno sicer ti premazi leče ščitijo tudi pred umazanijo ter ostalimi nečistočami, imajo pa komercialne oznake kot so AquaDura, Rainguard, LotuTec, Swarodur…

11.    Polnitev z dušikom, argonom

Zelo velik problem starejših daljnogledov je predstavljajo notranje rosenje v daljnogledu, ki se je pojavljajo pri nižjih temperaturah. Starejši daljnogledi namreč običajno niso bili vodotesni in je v njih bil zrak. Zrak seveda vedno vsebuje nekaj vlage in v takšnih daljnogledih je zato pri razliki temperature med zrakom v daljnogledom in tistim zunaj prišlo do kondenziranja vlage na notranjih površinah leč. Novejši daljnogledi so zaradi tega problem zatesnjeni in napolnjeni z dušikom ali argonom. Nobeden od teh dveh plinov ne vpliva na optične lastnosti, oba pa v daljnogledih ne vsebujete vlage in zato preprečujeta notranje rosenje.

Se nadaljuje.

Teodor Štimec
www.optik-trade.si
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.