Ptice

O pticah

Ptice uvrščamo na deblo strunarjev, poddeblo vretenčarjev in razred ptic. Ptice so čudovite živali, ki napolnijo z lepoto človekovo dušo, četudi je prazna in prikličejo nasmešek na obraz človeka, ki išče tolažbo. Nekdo je zapisal: »Kdor je sit in ubije ptico, je zloben.«

Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Poddeblo:	Vertebrata (vretenčarji)
(nerangirano)	Archosauria (arhozavri)
Razred:	Aves

Ptice uvrščamo na deblo strunarjev, poddeblo vretenčarjev in razred ptic. Glavna značilnost ptic je, da so pokrite s perjem in imajo sprednje okončine prilagojene tako, da lahko z njimi letijo. Gre za precej obsežen razred, ki ga sestavljajo številni redovi.

Ptice so se razvile iz dinozavrov, natančneje iz teropoda pred približno 145 milijoni let. Okostja teh prvih ptic imenovanih Archaeopteryx so našli v Nemčiji, na Bavarskem v bližini mest  Eichstätt in Solnhofen. Od ostalih dinozavrov tistega časa so se razlikovali predvsem po tem, da so bili pokriti s perjem, kar je tudi osnovna značilnost ptic.Iz te praptice se je razvilo do danes odkritih, več kot 9700 vrst ptic, ki naseljujejo vse predele zemeljske oble. Ornitologi (znanstveniki, ki se ukvarjajo s proučevanjem ptic) do danes še niso odkrili vseh vrst ptic, ki naseljujejo zemljo, saj so se ptice skozi razvoj prilagodile območju na katerem živijo in je potrebno zato, da se objavi novo odkrita vrsta ptice opravit številne raziskave, ki preprečujejo, da bi razglasili že obstoječe vrsto za novo vrsto.

Evropa je glede na do sedaj odkrito število vrst precej revna, saj so do sedaj v Evropi odkrili le  630 vrst, od tega pa jih stalno na tem območju živi le 430. Slovenija pa ima do sedaj odkritih približno 270 vrst od tega jih gnezdi le 219 vrst. Največjo pestrost vrst pa najdemo v tropskih krajih.

Ptice so se popolnoma prilagodile okolju v katerem živijo in načinu medija ki ga uporabljajo za premikanje. Poleg peruti, ki jim omogočajo letenje so razvile tudi votle ali pa porozne kosti, ki zmanjšujejo njeno telesno težo in posledično pomagajo pri letenju. Letenju pa je prilagojeno tudi njihovo pokrivalo, saj imajo namesto dlake telo pokrito s perjem, ki jim omogoča letenje in zmanjšuje toplotne izgube. S perjem so pokriti vsi deli telesa razen nog, izjemo predstavljajo le ptice iz družine jastrebov, pri kateri imajo nekatere vrste gole tudi vratove.

Posebnost zaradi katere se pti ce ločijo od drugih živalskih vrst je tudi kljun, ki je pri vsaki vrsti prilagojen glede na to s katero vrsto hrane se ptica prehranjuje. Ptice so lahko semenojedi(npr kalin), mesojedi(ujede in sove) ali pa vsejedi(jedo hrano živalskega ali rastlinskega izvora, to je npr. kos). Glede na to da ptice nimajo zob se je njihov prebavni trak izoblikoval temu primerno, zato so razvile organ imenovan mlinček s katerim zmeljejo hrano, ki jo zaužijejo. V mlinčku lahko najdemo tudi kamenje, ki olajša mletje hrane. Prebavljeno hrano pa ptice izločajo s pomočjo kloake, kar je posledica tega, da nimajo ločenega sečnika.Ptice se razmnožujejo podobno kot plazilci s pomočjo jajc. Celoten postopek razmnoževanja se začne z obredom parjenja, to pa je tudi čas, ko samci najbolj pojejo in s tem označujejo svoj teritorij, ki so si ga izbrali, za razvoj svojega zaroda. Ptičje petje se razlikuje tudi glede na to ali samci ptic svoj teritorij zgolj označujejo in na nek način dajejo vedeti ostalim samcem, da je že zaseden ali s petjem privabljajo samice za paritev. Paritveni obred lahko vključuje različne »nežnosti« med samcem in samico od prinašanja hrane, do izvajanja svatovskih letov, ki naj bi čim bolj navdušili samico. Poleg tega pa imajo samci v času parjenja tudi najlepše »svatovsko« perje(npr. fazan), ki je izredno živih barv.  Po končanem paritvenem obdobju par začne graditi gnezdo.

Ptičje okostje:

1 lobanja, 2 vratna vretenca, 3 ključnica, 4 krokarnica, 5 rebra z nasadci, 6 grodnica, 7 koleno, 8 kračnica, 9 prstnica, 10 piščal, 11 mečnica, 12 stegnenica, 13 dimeljnica, 14 sednica, 15 črevnica, 16 repna vretenca, 17 trtica, 18 križnica, 19 loptica, 20 hrbtna vretenca 21 nadlahtnica, 22 podlahtnica, 23 koželjnica, 24 dlančnice , 25 3.prst, 26 2.prst, 27 palec

Gnezdo pa lahko gradi tudi samo eden od obeh v paru, lahko pa npr. samec samico tudi »zazida« v gnezdo in ji v času, ko samica vali prinaša hrano. Različne vrste ptic gradijo tudi različna gnezda, lahko pa ptice gnezdijo tudi že v obstoječih gnezdih in ji le obnavljajo. Vračanje v že obstoječa gnezda, kjer gnezdi več zaporednih generacij ptic je značilno za štorklje in ujede, kjer so lahko posamezna gnezda stara tudi več kot sto let(npr. gnezdo bele štorklje v Dornavi pri Ptuju).Ptice lahko naredijo gnezda v duplih(detel), na vodi(črna liska), v sklanih stenah(slegur), na tleh(prosnik), v rovu(breguljka) in na drevesih(kos).Čas valjenja je odvisen od vsake posamezne vrste, po tem, ko se mladiči izvalijo, pa nastopi obdobje, ko oba starša krmita mladiče in jih, ko odrastejo izpeljeta iz gnezda. Starši ponavadi skrbijo za svoje mladiče še nekaj časa po tem ko so ti že zapustili gnezdo.

Ptice v naravi ločujemo po obarvanosti in po oglašanju. Zaradi lažjega razvrščanja so razvrščene v različne redove, ki imajo neke skupne značilnosti. Tako pri nas poznamo red ponirkov, močvirnikov, ujed, kur, pobrežnikov, golobov, kukavic, sov, ležetrudnikov, hudournikov, vpijatov, plezalcev, slapnikov, pevcev in verjetno še katerih. Ptice pa se lahko po koncu gnezdilne sezone selijo v južne kraje, lahko pa ostanejo ali pa se zgolj klatijo na nekem širšem področju. Ptice glede na te značilnosti ločimo tudi na selivke(lastovka, bela štorklja), stalnice(divji petelin) in klateže(navadna postovka).