Nalezljive bolezni psov

Zakaj zaščititi naše lovske pse pred nalezljivimi boleznimi

Nalezljive bolezni s katerimi se lahko okužijo naši psi so lahko usodne. Psa lahko zelo izčrpajo in poškodujejo ali pa celo povzročijo smrt. Pri boleznih, za katere obstajajo cepiva lahko s cepljenjem te nevarnosti odpravimo.

Najnevarnejše pasje bolezni

Steklina je virusna bolezen, ki se skoraj zagotovo konča s smrtjo. Ni ozdravljiva in je nevarna tudi za človeka. Pred njo se lahko zaščitimo le s cepljenjem, ki je za vse pse zakonsko obvezno. Če sumimo, da nas je ugriznila stekla žival, moramo obvezno obiskati osebnega zdravnika, žival pa ujeti in opazovati (običajno tudi evtanazirati, saj steklino lahko potrdimo le s preiskavo vzorcev možganskega tkiva).

Pasjo kugo povzroča virus. To je huda bolezen, pri kateri večina bolnih živali pogine. Pogine približno 80% okuženih mladičev in okoli 50% okuženih odraslih psov. Bolezen prizadene dihala, prebavni trakt in živčni sistem. Pes ima visoko temperaturo, je neješč in zelo depresiven. Kašlja, težko diha, iz oči in nosa teče gnojni izcedek. Pri nekaterih psih se pojavlja tudi driska in bruhanje. Po nekaj tednih, se običajno pokažejo tudi živčni znaki: trzljaji določenega dela telesa, napadi krčev ali celo ohromelost. Pes običajno pogine v obdobju dveh tednov do treh mesecev po okužbi.

Kužni kašelj (infekciozni traheobronhitis) je bolezen dihal, ki jo povzroča skupina virusov. Prizadene sapnik in glavne bronhije, zato psi glasno in suho kašljajo. Bolezen sicer ni smrtno nevarna, jo je pa potrebno zdraviti, saj se psi zaradi kašlja zelo naprezajo. Občasno pri okuženih psih pride tudi do sekundarne infekcije z bakterijami (Bordetella bronhiseptica), kar lahko privede do pljučnice.

Kužni hepatitis povzroča zelo nalezljivi virus. Prizadene predvsem jetra pa tudi druge organe. Bolezen lahko poteka v milejši ali hujši obliki. Pri milejši je bolna žival depresivna, neješča ter ima vročino, izcedek iz nosu in oči ter kašelj in morebitno oteženo dihanje. Pri nekaterih psih med ozdravitvijo postane roženica motna na enem ali obeh očesih.
Pri hudi obliki pa pes pogosto bruha in ima drisko ter bolečine v trebuhu. Včasih opazimo pikčaste krvavitve po sluznicah ter porumenele beločnice (zlatenica). Pri hudi obliki bolezni je smrtnost pogosta. Pri hepatitisu zdravijo samo simptome.

Leptospirozo povzročajo različne vrste bakterij, imenovane leptospira. Bolezen prizadene ledvice in jetra, zato je v primeru poznega zdravljenja prizadet celoten organizem. Bakterije prenašajo predvsem miši in podgane. Okuži se lahko tudi človek pri stiku z urinom obolele živali. Žival ima visoko vročino in jo hudo žeja. Pogosto urinira, boli jo trebuh in je zelo depresivna. Včasih v ustih nastanejo čiri, jezik je obložen. Nekatere živali imajo krvavo drisko, zlatenico in nenehno bruhajo. Bolezen se zdravi z antibiotiki.

Parvivirozo povzroča virus, ki močno poškoduje črevo, pri mladičih pa lahko tudi srčno mišico. Pogine 25% okuženih psov ne glede na njihovo starost. Žival je zelo depresivna, veliko bruha in jo boli trebuh. Zavrača hrano in vodo. Ima hudo drisko, ki je pogosto krvava. Še posebej občutljivi so za to bolezen psi pasme rottweiller in doberman.

Koronavirus lahko pri mladičih povzroči blažjo drisko. Če so okuženi samo z njim, je potek bolezni blag, v primeru hkratne okužbe s parvovirozo pa je potek bolezni hujši in se lahko konča s smrtjo (pojavi se krvava driska).

Najboljša zaščita psa pred opisanimi bolezni je cepljenje s kombiniranim cepivom. Preventivno se lahko cepi le psa, ki je popolnoma zdrav in brez parazitov (najpogosteje so to gliste). Zato je priporočljivo, da dva dni pred cepljenjem po nasvetu veterinarja dobi odmerek tablet proti notranjim zajedavcem.

S cepivom mu namreč vbrizgamo oslabljen ali mrtev virus, proti kateremu se mora boriti, da lahko razvije ustrezna protitelesa, ki ga kasneje ščitijo. Če pa je poleg tega še okužen z glistami (mladiči se z njimi pogosto okužijo že v maternici), se mora njegovo telo boriti proti dodatnemu »sovražniku« in zato ne more v celoti razviti ustreznih protiteles.

Veterinar ga bo pred cepljenjem pregledal, kar je tudi všteto v ceno. Povedal vam bo tudi kako s psom ravnati prve dni po cepljenju, da bo odpornost čim zanesljivejša, pa tudi, kdaj ga lahko po cepljenju peljete med druge pse. Cepljenje je potrebno ponavljati v rednih presledkih v celotnem življenjskem obdobju psa.

Vir: Veterinarske spletne strani