Vzrejni pregled za barvarje

Vzrejni pregled za bavarske in hanovrske barvarje

Na strelišču LD Slovenska Bistrica se je v nedeljo 18 septembra 2016 odvijal pregled psov in psic, ki bi jih vodniki želeli uporabiti za vzrejo. Zbor je bil zapovedan ob 9. uri pred lovskim domom. Meni je bilo še kako prav, da je bil dogodek malo kasneje kot ob običajni 8 uri, saj se je bilo prijetno še nekajkrat obrniti v postelji potem ko je prva dnevna svetloba predrla temo. A vseeno se je bilo potrebno počasi pobrati, urediti in pregledati vso snemalno opremo, ali je nared za nov dan v pasjem okolju. V najboljši družbi torej.

Po dolgočasni vožnji po štajerski avtocesti ob vztrajni omejitvi 100km/h sem se ob pomoči francoske navigacije in pregovorno zmešane blondinke v njej kakšnih 5 minut pred začetkom le znašel na poziciji. K sreči so se organizatorji odločili za akademsko četrt premakniti začetek, tako da je bilo dovolj časa še za pozdrav z vsemi znanimi in na novo predstavljenimi kinologi in lovci.

Nadstrešek, sicer namenjen strelcem na glinaste golobe je prav primeren za take dogodke in bi še kako prav prišel tudi če bi se oblaki odločili malo spuščati. A k sreči niso, celo redčili so se toliko, da je sonce ponagajalo pri nastavitvah kamere s katero sem želel ovekovečiti ta pregled. Ko je napočil čas je starešina LD Slovenska Bistrica Alojz Gostenčnik odprl dogodek in povedal nekaj običajnih besed o lovski družini in lovišču. Strokovni del pa je odprl predsednik vzrejne komisije za barvarje Bojan Deberšek, ki je obrazložil namen in potek vzrejnega pregleda. In potem se je začelo.

Kot običajno so vodniki vodili pse pred zbor sodnikov, ki so pse ogledali izmerili in otipali, ter podali oceno. A to še ni vse. Na vzrejnem pregledu se oceni tudi značaj psa, saj je ta še kako pomemben pri opravljanju naloge za katero so barvarji vzrejeni. Pes, ki bo zatajil ali zbežal pred zastreljeno divjadjo seveda ni uporaben za iskanje po krvni sledi. Ta preizkus opravljajo zadnjih nekaj let, tokrat pa sem si ga prvič lahko ogledal v živo. Barvar je moral od mesta nastrela po kratki krvni sledi divjega prašiča priti do mesta, kjer ga je vodnik sprčil, nato pa je nadaljeval še nekaj metrov do mesta, kjer je iz goščave priletel velik divji prašič. Seveda ne pravi in živ, temveč le odlično izdelana maketa prekrita s svežo kožo divjega prašiča. Maketo je vztrajen mladi lovec Rok vedno znova s pomočjo napete pletenice in vrvi vračal na izhodišče in spuščal na mesto srečanja s psom. Reakcije psov so bile zelo različne. Od neustrašnih, ki so pokazali ves pogum in postavo, da jih je bilo veselje pogledati in poslušati, pa do takih, ki so že na začetku sledi pokazali, da potrebnega poguma za to službo ne premorejo. Verjetno bodo čisto uporabni za delo v loviščih brez prašičev, če so sposobnost pokazali na preizkušnji po krvni sledi, a za razplod taki psi zagotovo niso primerni. Saj je namen tega pregleda ravno to, da se izbere in prebere pse, ki bodo dajali za to dejavnost potrebne lastnosti.

Ko so se vsi psi zvrstili še na tej preizkušnji, so sodniki izmed vseh tistih, ki so preeizkušnjo opravili izbrali še najlepša predstavnika bavarske pasme, psa in psico. Tokrat sta se za naziv najlepše potegovale le dve predstavnici. To je bila zanimiva in dobrodošla popestritev uradnega programa. Po končanem delu smo se posedli še v lokalu v stavbi lovskega doma in ob pogovoru še oplaknili grla. Starešina pa nas je povabil še na ogled prostorov, ki jih uporabljajo in so res lično urejeni. Tako, bil je še en lep dan.