Srečanje krvosledcev 2013

Ko se dobijo vkup krvosledci ali kako je bil lep gamsji mladič.

Včeraj na vetrovno jesensko nedeljo smo se nad Savo v objemu gorskih listavcev v vsej veličini menjajočih jesenskih barv srečali vodniki psov krvosledcev. V gosteh Lovske družine Loka pri Zidanem mostu se nas je nabralo nekaj desetin, ki smo se prišli malo družiti, pojesti in popiti, se malo učiti, za povrh pa še malo pojagati. Tipično za nas lovce uživače.

Dogodek je organizirala LD Loka pri Zidanem mostu s starešino Janijem Krivcem na čelu v sodelovanju s komisijo za lovsko kinologijo pri LZS. Jani krivec kot gonilna sila tega srečanja ob pomoči govorcev Alojza Drnovška, oba člana vzrejne komisije za barvarje, Janeza Šumaka, predsednika komisije za lovsko kinologijo in člana Ervina Ferogotta so vsi skupaj pripravili dogodek za katerega je prav da je in ostane tradicionalen. Tega dne se nisem odločil vzeti s seboj štirinogega spremljevalca Peruna, saj si je doma lizal sicer malo poškodbo blazinice in se pripravljal za sled, bolje rečeno le kontrolo, ki nama jo je »pripravil« lovski tovariš v najini domači LD. Pa nisva bila edina, kar nekaj fantov se je proti koncu dogodka poslovilo, ker so jim zazvonili telefoni in so odbrzeli svoji zadani dolžnosti naproti.
A pojdimo na začetek!
Že v vasi pod lovsko kočo, kjer smo se nabirali tisti bolj »izgubljeni« smo se pozdravljali stari znanci in prijatelji. Ko smo pod vodstvom po strmi cesti prišli na kraj srečanja pred lovsko kočo pa se pozdravljanja in presenečenja v stilu » A ti si tudi prišel? Lepo, lepo...« kar niso nehala. Že to, da imaš priliko srečati toliko dobrih znancev in prijateljev je vredno poti za nekatere čisto iz drugega konca dežele. Za povrhu pa te še očara razgled na okoliške hribovite gozdove in dolino po kateri se vije Sava.
Jani, domači »capo di banda« nas je kar hitro postrojil po dvorišču in nas seznanil s potekom dogodka. Ervinovo predavanje, ki naj bi bilo na začetku po zajtrku v obliki okrepčujoče tople juhice, se je prestavilo na čas po lovu, da nam ne bi prej vreme kaj poslalo iz oblakov, ki so jih vetrovi veselo preganjali po nebu. Kot vojsko nas je porazdelil v odrede, nam dodelil vodnike in že smo se peljali po hribovitem lovišču nad bregovi Savinje in Save. Ker je naš vodnik imel palico in častitljivo bero let, sem si mislil, da njegov tempo pa že ne bo prehud. Pa sem se uštel. Za nas marostarske zavaljence s kakšnimi posledicami prebolelih pljučnic (megla je zoprna stvar) so tile stari ati iz tistih hribov pravi gamsi. Tako sem tistih borih nekaj malega 100metrčkov kar lepo s švicem plačal. Sem pa potem imel dovolj časa se lepo hladiti na trinožniku in občudovati naravo v jesenskih barvah. Da mi ni bilo dolgčas, je skrbel veter, ki je pridno odmetaval listje z dreves, tako da si ves čas poslušal ali kaj hodi za teboj, pod tabo ali kjerkoli. Ko prva napetost popusti začneš pa itak ptičke poslušat in iskati kje bi se lepo naslonil, mogoče celo zadremal. To je neprecenljivo, nekaj česar domači kavč nikoli ne premaga. In tako v miru je jaga tudi minila, vodič in Alojz pa sta modrujoč zakaj je tako primarširala mimo mene in hajdi gremo nazaj v dolino.
Resda je lov tokrat na čudenje vseh minil brez strela, kar se menda na tem lovu še ni pripetilo, a vseeno je bilo lepo in meni čisto prav. Sicer je bilo opažene nekaj divjadi, predvsem gamsarije, a nič takega, kar je bilo dovoljeno upleniti. Prašički pa so se nam nedvomno smejali iz goščav, a naj jim tokrat bo.
A eno izjemo smo pa le imeli. Predstavnica lepšega spola, tista, ki nas je s svojo prisotnostjo naredila za ljudi, je imela priliko upleniti gamsjega mladiča. A po njenih besedah je imela tako lepo zgodbo, tako lepo se ji je pokazal in sprehodil, da ji srce ni dalo dvigniti puško nanj.
Nihče se ni hudoval, vsi smo ji dali prav. Vrlina pravega lovca je se strela tudi vzdržati in ne ga vedno oddati!
Lorna, čestitke in spoštovanje!
Tako smo prišli do kosila in tudi uradnega dela srečanja. Ervin nam je podal statistiko krvosledništva preteklega leta in odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z informacijskim sistemom, Janez je povedal nekaj besed o prizadevanjih kinološke komisije, Alojz pa je nakazal nekaj problemov te dejavnosti in izpostavil posamična nedopustna obnašanja. Tudi nekaj vprašanj in pogovorov se je nanizalo, tako da je čas hitro potekel in gostitelj Jani se nam je zahvalil za udeležbo, mi pa njemu za trud pri organizaciji in seveda se je v našem imenu Janez zahvalil tudi LD Loka pri Zidanem mostu, ki nam je to srečanje in lov omogočila.
Lepo je bilo in ker se lepega ne naveličaš hitro se je mala skupina še enkrat poslavljala tudi v lokalu v dolini in prepričan sem, da ni bila edina.
Tudi zato je lepo biti lovec in še posebej lovec-kinolog.
Tudi na tem mestu vsem hvala za druženje in da se vidimo drugo leto!