Pravilnik o uporabi lovskih psov

Na podlagi 7. alineje 14. člena Pravil Lovske zveze Slovenije (05/2007) v zvezi z 4. alinejo 1. odstavka 9. člena Pravil Lovske zveze Slovenije, je sprejel Upravni odbor Lovske zveze Slovenije naslednji

P R A V I L N I K
o uporabi lovskih psov v loviščih

(OSNUTEK)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa naloge in skrb za razvoj lovske kinologije, ki jih opravlja Lovska zveza Slovenije v javnem interesu in pogoje za pravilno uporabo lovskih psov v loviščih, ki jih morajo izvajati upravljavci lovišč.

2. člen

(temeljna izhodišča)

(1) Psi, namenjeni za delo v lovišču, morajo svojo uporabnost za določene oblike lova dokazati na preizkušnjah naravnih zasnov ali drugih preizkušnjah, predpisanih za pasemsko skupino lovskih psov, uspeh pa mora biti zabeležen v rodovniku in v evidencah preizkušenih lovskih psov, ki jih vodi Lovska zveza Slovenije v elektronski aplikaciji Lisjak.
(2) Šolan lovski pes je deloven lovski pes in obvezno sredstvo  za  izvajanje lova.

3. člen

(pomen izrazov in nosilci)

1.      Lovska kinologija je dejavnost, ki se v javnem interesu ukvarja z vzrejo, vzgojo in šolanjem lovskih psov, oskrbo in zdravstvenim varstvom lovskih psov, z organizacijo in izvedbo razstav lovskih psov, organizacijo in izvedbo telesnih ocenjevanj lovskih psov, z organiziranjem in izvedbo preizkusov naravnih zasnov lovskih psov in drugih uporabnostnih preizkušenj ter tekmovanj lovskih psov lokalnega, državnega in mednarodnega pomena, z izobraževanjem vzrediteljev, lastnikov in vodnikov lovskih psov,  vodenjem evidenc, načrtovanjem  in izdelavo programov dela v lovski kinologiji.

2.      Komisija za lovsko kinologijo pri Lovski zvezi Slovenije je komisija, v okviru katere LZS zagotavlja uresničevanje skrbi za razvoj lovske kinologije v javnem interesu. Njena sestava je stalna po izvoljenih članih. Ko nastane potreba, lahko deluje tudi razširjeno s prisotnostjo delegatov Lovsko kinoloških društev in pasemskih klubov lovskih psov ter drugih strokovnjakov s področja lovske kinologije. Kdaj komisija deluje razširjeno, odloči predsednik komisije.

3.      Način lova, ki ga določa Zakon o divjadi in lovstvu obvezuje upravljavce lovišč, da uporabljajo ustrezno preizkušenega lovskega psa pri izvajanju vsake oblike takega lova.

4.      Lovsko kinološka društva so društva za izvajanje lovske kinologije iz 1. alineje tega člena.

5.      Pasemski klubi so društva, ki so jih ustanovili vodniki in vzreditelji pasemskih skupin lovskih psov za lažje izvajanje nekaterih kinoloških dejavnosti v zasebnem interesu.

6.      Kinološki referent lovske družine, skrajšano kinolog, je izbran član upravljavca lovišča, ki zastopa interes in izvajanje  lovske kinologije.

7.      Vodnik krvoslednika je vodnik, ki je s svojim lovskim psom uspešno opravil preizkušnjo v delu po umetni krvni sledi.

8.      Krvoslednik je lovski pes, ki je uspešno opravil preizkušnjo v delu po umetni krvni sledi.

II. UPORABA PSOV PRI POSAMEZNIH OBLIKAH LOVA

4. člen

(uporaba psov pri posameznih oblikah lova)

(1) Za lov se sme uporabljati le preizkušenega lovskega psa.

(2) Za iskanje zastreljene parkljaste divjadi in velikih zveri se mora uporabiti krvoslednik. Za iskanje obstreljenih medvedov se lahko uporabi izključno le tiste pse, pri katerih so, poleg dela po krvnem sledu, preverjene tudi njihove vedenjske lastnosti na sledu velikih zveri. Če lovske organizacije nimajo psov in vodnikov, usposobljenih za delo po krvnem sledu, morajo za iskanje obstreljene divjadi najeti vodnike krvosledcev v okviru aktivne mreže iskalcev objavljene na spletni strani LZS.

(3) Vsaka oblika individualnega ali skupnega lova na malo divjad se lahko izvaja le ob prisotnosti šolanega lovskega psa, ki je opravil ustrezno preizkušnjo in sicer:

a) Za lov v gozdu (gozdno delo) se uporablja:
- goniče, brak-jazbečarje in jamarje, ki so uspešno opravili preizkušnjo naravnih zasnov (PNZ) za svojo pasemsko skupino;
- ptičarje, ki so uspešno opravili najmanj širšo poljsko preizkušnjo (ŠPP);
- šarivce, ki so opravili mladinsko preizkušnjo za prepeličarje (MP)ali preizkušnjo naravnih zasnov (PNZ) s prinašanjem za španjele;
- prinašalce (retrieverje), ki so opravili najmanj preizkus lovske preizkušnjo za prinašalce.

b) Za vse vrste lovov na polju, kjer se izvaja lov poljskega zajca ali fazana ali gojene jerebice    se   uporablja:
- ptičarje, ki so opravili najmanj jesensko vzrejno preizkušnjo (JVP) ali poljsko preizkušnjo (PP);
- šarivce, ki so opravili mladinsko preizkušnjo za prepeličarje (MP) ali preizkušnjo naravnih zasnov (PNZ) s prinašanjem za španjele;
- prinašalce (retriverje), ki so opravili najmanj lovsko preizkušnjo retriverjev;                                                                                            - jamarje, ki so opravili vsestransko uporabnostno preizkušnjo;
 
c) Za lov na raco mlakarico se uporablja:
- ptičarje, ki so opravili najmanj jesensko vzrejno preizkušnjo (JZP) ali so opravili preizkušnjo v vodnem delu s prinašanja iz globoke vode;                                                                     - šarivce, ki so opravili mladinsko preizkušnjo za prepeličarje (MP) ali preizkušnjo naravnih zasnov (PNZ) s prinašanjem za španjele ali  preizkušnjo v vodnem delu s prinašanjem iz globoke vode;
- jamarje, ki so opravili najmanj uporabnostno  preizkušnjo v vodnem delu s prinašanjem iz globoke vode;
- prinašalce (retriverje), ki so opravili najmanj  PNZ.

5. člen

Določbe iz 4. člena tega pravilnika ne veljajo za lovske pse, ki še niso dopolnili starosti  3 let in še niso opravili potrebnih preizkušenj iz 4. člena tega pravilnika. Zato se lahko ti psi udeležujejo vseh lovov, na katerih so prisotni šolani lovski psi iz 4. člena tega pravilnika, vendar ne smejo biti za izvajanja lova in delo drugih psov, moteči. V nasprotnem primeru lovovodja vodnika opozori, da je pes moteč in ga mora ta oprčiti in na povodcu voditi do zaključka lova.

 III. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA LOVIŠČA

6. člen

(obveznosti upravljavca lovišča)

(1)   Vsak upravljavec lovišča je dolžan skrbeti za zadostno število čistopasemskih, šolanih in lovsko uporabnih psov, ki so usposobljeni za lov na tisto divjad, ki živi v lovišču.

(2)   Za šolanje mladih psov mora upravljavec lovišča nameniti vsaj del lovišča bogatega z divjadjo. Šolanje in prosto gibanje mladih psov v lovišču v času poleganja mladičev divjadi, nista dovoljena.

(3)   Na vsakih 1.000 ha lovišča za malo divjad mora upravljavec lovišča imeti najmanj enega psa, usposobljenega za takšen lov oziroma mora na skupinskem ali skupnem lovu zagotoviti najmanj enega psa, ki izpolnjuje pogoje, navedene v tretjem odstavku 4. člena tega pravilnika.

(4)   Če se v lovišču stalno ali občasno pojavlja raca mlakarica in jo lovci tudi lovijo, mora upravljavec lovišča imeti zadostno število psov, ki ustrezajo zahtevam za lov na to vrsto divjadi.

IV. PROGRAM ŠOLANJ, PREIZKUŠENJ NARAVNIH ZASNOV, VZREJNIH PREGLEDOV IN TEKEM PO POSAMEZNIH PASEMSKIH SKUPINAH

7. člen

(program šolanj, preizkušenj naravnih zasnov, vzrejnih pregledov in tekem po pasemskih skupinah)

(1) Finančni program vzrejnih oz. strokovnih komisij mora sprejeti in potrditi   tudi   Komisija za lovsko kinologijo pri LZS. Ko Komisija za lovsko kinologijo  pri LZS sprejme in potrdi program, se odloči tudi o višini finančnih sredstev, ki jih bo namenila za izvajanje tega programa.

(2) Komisije iz 2. točke tega člena morajo Komisiji za lovsko kinologijo pri LZS najkasneje do 1. marca v tekočem letu podati poročilo o uspešnosti izvedbe programov in načinu porabe finančnih sredstev.

(3) Upravljavci lovišč v elektronski aplikaciji Lisjak in lovsko kinološka društva v svojih arhivih vodijo evidence lovskih psov z opravljeno preizkušnjo po pasemskih skupinah lovskih psov.

V. SKRB ZA POSPEŠEVANJE LOVSKE KINOLOGIJE

8. člen

(skrb za pospeševanje lovske kinologije)

(1)   Dejavnost lovske kinologije se financira predvsem iz sredstev pridobljenih iz lovišča. Zato mora upravljavec loviščastroške, ki so povezani s stroški pospeševanja lovske kinologije, všteti v stroške lovišča. Dejavnost lovske kinologije se financira tudi iz prispevkov posameznikov, donacij in sponzorskih sredstev.

(2)   Način in višino poravnavanja stroškov za šolanje in uporabo lovskega psa določi upravljavec lovišča.

(3)   Člani lovske organizacije, ki nimajo lovskega psa, prispevajo za lovsko kinologijo solidarnostni evro. Tako pridobljena sredstva se nameni v upravljanje Komisiji za lovsko kinologijo pri LZS, in sicer jih ta razporedi za izvedbo uporabnostnih preizkušenj in tekem lovskih psov na državnem in mednarodnem nivoju.

(4)   LZS zaradi lažjega zagotavljanja nalog pospeševanja lovske kinologije v javnem interesu na podlagi določil 10. člena Pravil LZS prenese na območne zveze lovskih družin nalogo, da s lovsko kinološkimi društvi na svojem območju sklenejo pogodbo o medsebojnem sodelovanju in medsebojnih razmerjih, v kateri je predvsem zajet način financiranja nalog iz letnih programov teh društev in zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje nalog in skrbi za razvoj lovske kinologije v javnem interesu.

VI. NADZOR

9. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika izvajajo pooblaščeni lovski čuvaji upravljavcev lovišč pri upravljavcih lovišč in Komisija za lovsko kinologijo pri LZS.

VII. KONČNA DOLOČBA

10. člen

(končna določba)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejemu na Upravnem odboru Lovske zveze Slovenije.

Pravilnik sprejet na seji Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije v Ljubljani dne ________.

Ljubljana, dne                                                            Mag. Srečko Feliks Krope

                                                                              Predsednik Lovske zveze Slovenije