Po krvnem sledu...6   Lovec št.7/8, l.1983

Še na nekaj posebnosti bi rad opozoril. Divjad, zadeta v prednjo nogo, gre raje po hribu navzgor kot pa navzdol (ker s tem prenese vso težo telesa na zadnji, zdravi nogi, in narobe, če je zadeta v zadnjo nogo). Če jo zasleduje pes in je v stiski, gre seveda tudi po hribu navzdol. Če prečka strmino povprek, ima navadno zdravo nogo ob hribu. S tem prenese vso težo na zdravo nogo, da lahko obstreljeno varuje. Take stvari je dobro vedeti, da tako lovec, ki zapira pred nami, ve, po kateri strani hriba lahko pričakuje ranjeno divjad.

Po krvnem sledu...5     Lovec št.6, l.1983

Januar se že izteka. Snega je samo še tu in tam za zdravilo. Zakon o lovu dovoljuje od velike divjadi samo še lov na medveda in divje prašiče. Za pse krvosledce in njihove vodnike je zato bolj malo dela. Kljub temu sem imel proti koncu letošnjega januarja dva izredno zapletena in zanimiva primera sledenj obstreljenih divjih prašičev. Bil je torek, 25. januarja, ko me je zvečer poklical lovski čuvaj Cveto iz Suhe krajine in mi sporočil, da ima delo za Capija. Z lovskim gostom Frančkom sta zvečer čakala na krmišču divje prašiče. Franček je obstrelil lanščaka. Kljub temu, da prašič zadetka ni nakazal in je po strelu s tropom izginil v noč, sta po nekaj metrih od nastrela našla kri. Po vsej verjetnosti je šlo za nizek strel.

Po krvnem sledu...4   Lovec št.5, l.1983

Pogoj za uspeh pa nista samo dobra oprema in s srečno roko izbran mladič v leglu, temveč tudi vodnikovo znanje. Če ne obvladamo teorije, bomo v praksi ostali vse življenje »mojster skaza«. Preden začnemo s šolanjem in praktičnim delom, se moramo dobro seznaniti z vsem, kar bomo pri praktičnem delu potrebovali. Samo dobro teoretično znanje, ki ga znamo s pridom uporabiti pri vsakem primeru, bo obrodilo sadove. Zato začnimo kar s spoznavanjem vseh sledov in stopinj parkljaste divjadi, saj mora vsak vodnik poznati in ločiti sled jelena od sleda divjega prašiča ali košute itd.

Po krvnem sledu...3   Lovec št.4, l.1983

Preden začnemo s šolanjem in delom po krvnem sledu, se moramo na kratko pogovoriti še o opremi in pripomočkih, ki jih bomo za to potrebovali. S primerno opremo in ustreznimi pripomočki si olajšamo to psihično in telesno naporno delo in dostikrat lahko prav oprema in pripomočki odločilno vplivajo na uspešnost opravljenega iskanja. Zavedati se moramo, da sledenje obstreljene divjadi ni nikakršna »modna revija«, zato vrsto opreme in pripomočke narekujejo teren, vreme, letni čas in vrsta divjadi, ki jo nameravamo iskati.

Po krvnem sledu...2   Lovec št.3, l.1983

Samo dva dni za tem me je poklical lovec Slavko, ki je zvečer v Robu obstrelil srnjaka. Zadel ga je v nogo, prvo levo ali zadnjo desno, ni vedel. Ker je stal srnjak ob strelu malo po strani in je streljal navkreber, je bilo oboje mogoče. Na nastrelu je našel le malo kostnega mozga in nekaj kapljic krvi. Naslednje jutro sta ga poskušala poiskati sama z očetom, ker pa nista našla nikjer več krvi, sta vedela, da brez psa krvosledca ne bo šlo.

Po krvnem sledu...1 Lovec št.2, l.1983

Razen o preizkušnjah in tekmah psov krvosledcev (barvarjev) je naše glasilo o delu po krvnem sledu malo pisalo. Na osnovi svojih izkušenj ni tega zahtevnega in napornega lovskega opravila opisal še noben vodnik lovskega psa, veščega dela po krvnem sledu. Tudi v LD posvečajo še vse premalo pozornosti delu po strelu, čeprav je bilo v zvezi s tem že več opozoril. Kako zanimivo in poučno je takšno zasledovanje obstreljene divjadi, nam je v prvi letošnji številki Lovca, opisal na svojem primeru Gorazd Jarc iz Ruš.