Fotografi in sokolarji na gradu Snežnik
Ta veseli dan ali fotografi in sokolarji se predstavijo.
Na dan OF, prvi praznični dan okoli prvega malo daljšega prostega spomladanskega časa nam je Narodni muzej Slovenije omogočil predstavitev sokolarstva v živo in s pomočjo fotografij, ki so jih posneli predvsem člani naše foto galerije z nekaj zunanjega sodelovanja. Razstava fotografij je na ogled še do 12. maja, ko jo bomo v popoldanskem času pospravili, ogled ptic in predstavitev ujed s katerimi se opravlja lov pa je bil na dan otvoritve v samem razstavnem prostoru.
Zgrešena je bila moja misel, da bom tako ali tako zgoden in prvi pred gradom, ki me je zavedla, da sem se pred tem zapeljal še okoli Cerkniškega jezera v njegovi polni vodni lepoti in skušal ujeti kakšen fotografski utrinek. Plen, ki sem ga tam ujel, sicer ni bil kvalitetno zabeležen na medij, a tudi tisto, kar shranimo v srcu in spominu nekaj šteje. Tokrat se je tam znašla v mojem lovišču tako redko videna smrdokavra, ki je dokazala, da ni mestni golob, ki bi kar tako poziral sredi poti.
Ko sem tako sicer pol ure pred dogovorjeno kolovratil okoli, je v parku pred gradom že na svojem stojalu čepel sokol selec, Romanova last, ki ga je tokrat predstavljal naš forumaš Nejc. Ta mi je tudi predstavil še ostala dva prisotna sokolarja, Vilmo in Miša, ki sta poleg Kragulja pripeljala s seboj tudi vsak svojega psa ptičarja, ki sta nepogrešljiva člana sokolarske ekipe. Kasneje popoldne pa se nam je pridružil še Leo s svojim stepskim sokolom.
Sokolarji so poleg naših panelov s fotografijami postavili še svoje s predstavitvijo dejavnosti in društva, namestili pa so tudi velik televizor na katerem se je ves čas vrtel čudovit film o Slovenskem sokolarjenju.
Kmalu so v grad začele prihajati skupine obiskovalcev, med njimi tudi avtobus sveže pečenih lovskih čuvajev iz Celjskega. Uigrana ekipa sokolarjev je lepo predstavila svoje ptice in odgovarjala radovednim obiskovalcem, med katerimi so se nekateri prvič srečali s to obliko lova. Tudi tistim, ki smo že nekaj malega vedeli o tem je bilo zanimivo poslušati in izvedeti kaj novega in zanimivega. Vtis dogajanja z obiskovalci pa je bil, da je ta panoga še premalo poznana, ne samo med ostalimi ljudmi, temveč celo med lovci in da so take predstavitve dobrodošla poživitev in osveščanje tako o samem sokolarstvu kot o pomenu zaščite ujed in sov ter njihovi vlogi v naravi.
Dan otvoritve je bil kot nalašč, da se srečamo tako organizatorji razstave, kot tudi sokolarji in avtorji fotografij, ki so sestavljale razstavo. Le ti so poleg pregleda lastnih in fotografij drugih fotolovcev izkoristili priliko in po razstavnem prostoru se je veselo svetilo od bliskavic, pa tudi velika belouška v grajskem ribniku ni imela miru pred njimi.
Dan je le dolg, zato nismo samo čepeli v prostoru, temveč smo se potikali tudi pred gradom in razvile so se debate, ki so pokazale, da nas zanimajo iste in podobne stvari in že so se rojevale nove ideje, ki jih bo treba realizirati v bodočnosti.
Ob tej priliki bi se rad zahvalil tudi zakonskemu paru, ki oskrbuje čudovit grad, ki je ta dogodek omogočil in še posebej gospe Majdi, ki nas je tudi postregla z krepčajočo kavico, da smo lažje še naprej vrteli jezike.
Za realizacijo take razstave je potrebno kar nekaj truda in dela, še posebej pa tudi skrbi in volje da se prebiješ preko težav, ki se pojavijo. A ekipa, ki je projekt speljala do konca, se je odrezala in vsi skupaj smo preživeli čudovit dan, ki ga zapišeš v spomin kot enega tistih, ki ta daje nove energije in volje za podobne podvige. Škoda le, da je na koncu zaradi drugih obveznosti zmanjkalo časa še za kakšno pijačo v celotni zasedbi, a to bomo zagotovo še popravili. Če ne prej, pa drugo leto spet na istem mestu!
Vsem sodelujočim v imenu portala Forum-lov in ekipe, ki je postavljala razstavo, najprisrčnejša zahvala, še posebej pa administratorki naše galerije, Nataliji, ki se je odrezala tako pri iskanju sodelavcev fotografov kot pri izdelavi in postavitvi razstavnih panelov in same razstave! Pa še dobro salamo je prinesla s seboj in smo jo družno pomlatili na obzidju gradu. O ne, to ni vsak dan!
Fotografije za razstavo so prispevali Jošt Bukovec, Milan Cerar, Emil Kodat, Miran Krapež, Natalija Pišec in moja malenkost.