Tradicionalni lovski večer LD Železniki

Vsako leto LD Železniki sodeluje na največjem prazniku v mestu, na čipkarskih dnevih.

Ker so bili letošnji že 50. po vrsti, smo se še toliko bolj potrudili. Pričelo se je že v četrtek, ko so se otvorile razstave po vsem mestu. Tudi v lovskem domu vsako leto odstopimo sejno dvorano domačim klekljaricam, kjer med mogočnimi rogovi jelenov in planinskim orlom razstavijo čipke domače klekljarice in klekljarska šola.

V prenovljenih spodnjih prostorih pa se nam je med stoletnimi oboki predstavil lovski slikar David Černuta. O Černuti je bilo napisanega že veliko. Zato bi na tem mestu dodal le, da smo se v LD Železniki odločili, da od Černute odkupimo eno njegovih slik, katero bomo v delegaciji odšli iskat k njemu v Log pod Mangrtom. Ker na vsezadnje so tudi lovci izpod Mangrta namenili humanitarno pomoč naši družini od katastrofalnih poplavah in je prav, da ostanemo v prijateljskih lovskih odnosih.

V petek je sledil tradicionalni lovski večer na dvorišču lovskega doma. Kot vsako leto na ta dan vsem domačinom in obiskovalcem nudimo brezplačen divjačinski golaž. Ob tem je padla lovska šala, ko je obiskovalec vprašal, ali je tukaj lovski golaž. Pa mu je starešina odgovoril, da je divjačinski, da lovce moramo za enkrat še malo šparat! Ob dobri pijači in jedači so na lovskem večeru nastopili Rogisti LD Selca in Lovski pevski zbor Škofja Loka. Obenem pa so med repertoarjem pripovedovali tudi lovske šale in anekdote. Proti koncu je sledil tudi čisto pravi lovski krst našemu novemu lovcu Petru, ki je uplenil srnjaka. Sodnik je najprej zahteval za tako kriminalno dejanje najhujšo kazen – zob za zob, oko za oko. Občinstvo željno krvi je zacepetalo od navdušenja, a je spretni branilec omilil kazen, vse se je rešilo s palico. Po opravljenem krstu je sledil še lovski ropot. V nadaljevanju večera smo si lahko ogledali video projekcijo našega člana Janka Koflerja, ki že 20 let neutrudno s kamero beleži našo divjad in družabna srečanja lovcev, nato smo si piratsko pogledali tudi francoski dokumentarni film Potovanje na konec zime, za vse neutrudne pa smo na koncu preklopili še na rocknroll.

Sobota je prinesla sicer nekaj dežja, a to ni motilo lačnih obiskovalcev, ki so preko celega dneva obiskovali razstave in se ustavljali na »lovskem« golažu. Obiskal nas je tudi forumaš Čot, obiskali so nas celo iz daljne Grčije in Kitajske. Predvsem Kitajci so bili navdušeni nad Černutovimi slikami in so hoteli kupiti nekatera dela. A ko so videli, da cene niso made in China, so se okrepčali le z golažem.

Nedelja je že kazala podočnjake, a na vrsti je bil sprevod po Železnikih. To leto so organizatorji 50. čipkarskih dnevov želeli v sprevod vključiti čim večje število društev, zato smo se vabilu z veseljem odzvali. Sicer smo opustili prvotno idejo, da bomo na vsakih 100m iz predelanih šibrenih nabojev streljali konfete, a smo kljub temu na lovski voz vzeli eno puško, en lovski rog, lovskega psa in družinski prapor. Ker lovstvo ni le domena moških, sta se na voz usedli tudi 2 naši lovki. Največja atrakcija pa je bil prav gotovo naš medved, ki se je po dolgoletnem prašenju v lovskem domu popeljal po Železnikih in si tako vsaj malo izprašil kožuh. Ko je sprevod prišel mimo gostilne, kjer imamo lovci največkrat zadnje pogone, je do našega voza pritekel šef gostilne, lovski voz se je ustavil in naredil kratek zastoj, a je po spitem kozarcu ta pravega šnopca še toliko hitreje zapeljal naprej. Tudi ostali soudeleženci sprevoda so pripravili zanimiv sprevod, od tradicionalnih prikazov gozdnih in kmetijskih opravil, do konjenikov in starodobnih traktorjev. V sprevodu so sodelovale tudi 3 godbe na pihala in pa 2 skupini mažuretk, ki so nam povzročale največ preglavic, saj so bile ene pred nami in jih nismo mogli ujeti, druge pa za nami in smo morali obračati glave nazaj.

Po koncu čipkarskih dni smo pregledali finančno uspešnost lovskega večera, prešteli smo ranjene in zastreljene, kljub dokaj velikemu 4 dnevnemu naporu s strežbo in pripravami smo sklenili, da drugo leto spet organiziramo kaj podobnega in da ostaja naše geslo: Nismo le največji, smo tudi najboljši!